free

Hm. Lahk potegnejo, ce imajo stevilko kartice in vse podatke. itaq, da lahko. Obenem je na strani tudi jasno doloceno koliko se donira. 40 EUR ne obstaja in treba tocno kliknit na znesek (20, 50, itn). Ma sej mi ni zrad tistih 20 EUR vec, ce vem, da gre v namen; temvec predvsem pa zato, da je prav da dobim kot donor feedback. Sam to. Vceraj sem jim pisal. Bomo videli odziv. Upam, da se motim. Sicer pa ni slo za reveze v Congu direktno, temvec za oglasevanje tega kar se dogaja v razlicne casopise: The Times, El Pais in Spain, Dagens Nyheter in Sweden, The European Voice in Brussels and NRC Handelsblad in the Netherlands. Posledicno pa naj bi oglasevanje vplivalo na odlocitve voditeljev EU, ki so se o krizi v Congu pogovarjali. Next week the agenda and positions will be determined for the European Union's Council of Ministers meeting on the 8th and 9th of December. If they fail to act now, the people of the Congo will have to wait months before the EU considers the issue again. Akcijo za doniranje so izvedli teden dni pred sestankovanjem v EU. Razvidno pribl. kdaj sem odprl temo. Doslej so povedali, da so bili odzivi mocni, a porocila po enem mesecu se ni, kljub obljubi. Full page ads are running tomorrow in major newspapers in Netherlands, Spain, Belgium and Sweden, and we know we're having a serious impact. Let's see what happens at the EU meeting on Monday! No, zdej k sem se malo pomiril od presenecenja v banki, vseeno mislim, da je sel denar v tja kamor sem ga namenil; kljub temu pa bi bilo dobro kocno ze dobiti tisto porocilo in ga objavil tule (vsaj del) za vspodbudo. No, jst vcasih prehitr reagiram (ovnovsk ), zato sem se tolk bolj pazljiv kle na forumu. Treniram ze leta ...sorry we haven't done the report back yet, it's coming. The meeting was not a success, but I think due in part to our campaigning, not a failure either. The EU has not decided to send peacekeepers, but a few European countries that we targeted are now thinking about moving ahead without the EU. Ce je temu res tako kot pravi, je to verjetno uspeh. Pomeni, da bo v Congu s posredovanjem prislo do miru. Ostalo prepuscam... recimo bogu. V vsakem primeru pa, se vedno lahko storimo kaj, da bo tam bolje. Apeliramo na vlado v Slo., ta pa na EU. Peticije, clanki v medijih, itn. Sicer uspeh ni zagotovljen, se pa definitivno zavest ljudi dvigne, kakor tudi pokaze tistim, ki imajo moc odlocati, da ljudem JE mar kaj se dogaja po svetu. Kamen na kamen... (2 kamna ) - palaca. In ce so mediji res 4 roka politike, potem imajo se pomembno vlogo pri osvescanju. Tudi tale portal. Se pa ob vsem tem poraja zanimivo vprasanje: Ali je dati denar ali pomagati nekomu direktno vec vredno od tega, da pomagamo posredno, kot je v primeru zgoraj; torej osvescamo sirse, preko medijev itn. Verjetno za zaradi slabsih izkusenj, ki jih ljudje imajo in pa predvsem tega, kar so mediji pisali dosti slabega o raznih prevarah prejemnikov donacij. Zadevo pac ne moremo gledati CB. Vse se povezuje, zato sta oba nacina pravzaprav vec kot dobrodosla. Seveda pa, pod pgojem, da je namen in s tem donirana sredstva res sprovedena. Ali je sam namen dovolj? Torej sredstva ne pridejo na cilj. Verjetno ne. Ima pa svojo moc!

MEGLA ZAPUŠČA EVROPO The Guardian, 18.1.2009 Evropa je v zadnjih tridesetih letih postajala vse manj meglena. Manjša pogostost megle in meglic naj bi prispevala k trendom segrevanja ozračja, k zmanjševanju količine megle pa naj bi, po mnenju znanstvenikov, prispeval relativno čistejši zrak oziroma zmanjšanje izpustov žveplenega dioksida. Od leta 2000 dalje pa se je trend zmanjševanja slabe vidljivosti zaradi megle in meglic nekoliko upočasnil. To odkritje poudarja trend, ki so ga znanstveniki poimenovali globalna razjasnitev in je nasprotje predhodnega fenomena globalnega zatemnjevanja. Podatki, zbrani po celem svetu so namreč pokazali, da se je količina sončne svetlobe, ki se prišla do zemeljske površine, v letih 1950 – 1990 zmanjševala zaradi onesnaževanja z žveplom. To je peljalo k zmanjševanju temperatur zraka, navkljub hkratnemu porastu CO2 emisij. Ravno zato so nekateri podnebni eksperti mnenja, da je učinek ohlajanja, ki so ga povzročile emisije SO2, zakrile resnični kontekst globalnega segrevanja, ter da bi se lahko temperature dvignile precej nenadoma ob nadaljnjem trendu čiščenju neba. več >> vir >> http://newsblog.projo.com/FOG%20040901%20BM.JPG

Ne samo to, da sem idealist. Temvec so mi iz racuan odvzeli 2x 20 EUR Ok, mogoce sem zadevo ponesreci 2x kliknil, ceprav dvomim. Obenem pa vse obljube, da bodo poslali porocilo o tem kam je sel denar niso prisle! Potem pa naj clovek komu se verjame

Pravijo: malo smeha ne skodi, ceprav ...: Kaj je optimizem? Ko vidiš klošarja v parku, ki bere revijo Moj dom! Gre Mujo po obali, pa vidi cloveka, ki se utaplja. Pride reševalec in rece: "Ja, kaj pa ti kar stojiš?" Mujo odgovori:" Aja, sej res,....... lahk bi se usedu!" Prva blondinka vpraša drugo: "Kaj je bližje? Luna ali London? "Alooo", ji odgovori druga,"kaj London vidiš od tukaj?" Tincek pride iz šole domov in mami pokaže spricevalo. Mama: Kaj, iz vedenja imaš pa nezadostno? Le kaj bo oci rekel ko pride iz zapora? Zakaj Crnogorec sedi na plocniku in joka? Usedel se je na žebelj, pa se mu ne da vstati! Kaj je predrznost? Ce ubiješ starše in na sodišcu prosiš za pomilostitev, ker si sirota. Ujameta 2 kanibala cigana, ga data na raženj in ga obracata. "Pa ne ga tako hitro vrteti", pravi tretji. Eden odgovori: "Ce ga pocasneje, krompir krade!" Zakaj se blondinka, ko hujša, maže s Prilom? Ker je odlicen v boju z mašcobo. Pride prva riba pa rece: "glu". Pride druga riba pa rece: "glu". Pa pride tretja pa pravi: "glu glu". Pa ji prva rece: "ne kompliciraj!" Kaj je rekla blondinka, ko so ji rekli, da ima v glavi vakuum? "Bolje to kot nic!" Pride blondinka v trgovino: B: Kilo kruha prosim! P: crnega ali belega ? B: Ni važno, saj sem s kolesom! Kdo je izumil triatlon? - Cigani. Zakaj? Ko se grejo kopat, pridejo peš, nazaj gredo pa s kolesom.

sej ne ves kaj govoris. pa prijetne energije se naprej.

mislim, da imas nek "tvoj" nacin razumevanja kaj je to snobizem. agresija? prisila? vsak nacin? definitivno pretiravas. ocitno nisi prebrala kaj sem pisal. - da dobro, ne nujno pomeni drazje! Kakor tudi, da ko imamo, in vsak kdaj ima, je dobro da kupi "pravo stvar"! To je bil moj point! Vecina ki je tukaj in to bere pa IMA! Zdej ce tebe blazno moti folk k ma vec casha k ti, je to pac tvoja stvar. In vsi tisti ki ga imajo vec zato niso snobi. No, saj, ampak, ti pac mislis, da ga imajo vec. Pravis "pravilno" , sej je forum ane, imamo mnenja. tudi razlicna, hvalabogu. jasno vsak zagovarja svoje mnenje, a ga ti ne, in tudi zelo odlocno ce se ti zdi. Ko ravno govoris o namenu. NE zanima me s kaksnim namenom je kdo odprl kaksno temo, ker tega ne morem vedeti. Lahko probam razbrati iz besed, ce bi me zanimalo, kar pa morda ne bi bilo objektivno. Vem pa s kaksnim namenom sem pisal jaz. In to je meni dovolj. Tako kot it ves sa kasnim namenom zdej kle pises. Kako dojemas moje pisanje je pac tvoja stvar. Moti te tisto kar pocnes sama. Volikokrat si tudi ti pisala v neko odprto temo in zagovarjala tvoje mnenje, ravno tako kot ocitas sedaj tukaj. Blazno. Neverjetno pravzaprav. Sem tvoj citat obarval, da si ga preberes se kdaj in morda premislis o tem kaj si napisala. EJ Marsa Marsa, ti ga tut serjes... Skoda, skoda. Pa prijetno se naprej. Amis, tocno tako! zelo lepo povedano!

Energetski svet brez energije za spremembo paradigme darja, četrtek, 8. januar 2009 Ne vem več, katera energetska strategija po vrsti bo tista, ki jo bo za sedanjo vlado predlagal energetski svet, ki ga vodi predsednik vlade Borut Pahor. Vem pa, da oblast do zdaj nobene energetske strategije še ni uresničila, pravzaprav bi težko rekla, da je katera vlada do zdaj realno strategijo, ki bi jo bilo mogoče uresničiti, sploh imela. Več ali manj so skupaj s poslanci državnega zbora sprejemale le sezname želja oziroma projektov, ki v veliki meri med seboj niso bili usklajeni in niso upoštevali realnih razmer, ker so jih dali na papir predvsem pod vplivom lobijev, ki jih v energetiki ne manjka. Če Pahorjeva vlada hoče prekiniti s takšnim ravnanjem, ne potrebuje nikakršnega energetskega sveta, v katerem sedijo le profesorji, direktorji podjetij in predstavniki sindikatov, ki so napisali že vrsto analiz in študij, kaj bi bilo treba narediti na področju energetike, objavili vrsto predlogov projektov, ki bi jih radi uresničili, že večkrat povedali, katerim spremembam v podjetjih nasprotujejo. V Sloveniji na področju energetike ni problem pisati vedno nove dokumente, problem je izvedba ukrepov in projektov. Pristojna ministrstva so tista, ki se morajo povezati in skupaj s podjetji, ustanovami in državljani poskrbeti za ukrepe, ki bodo zagotovili čim bolj varčno in učinkovito rabo energije. Prvi cilj mora biti, kje in kako bi lahko z bolj učinkovito in varčno porabo zmanjšali rast potreb po energiji, kako ljudi in podjetja v sodelovanju z energetskimi svetovalci spodbuditi in jim omogočiti, da se jim bo izplačalo vgraditi nova okna, na streho namestiti sončne celice za ogrevanje vode in podobno. Hkrati je treba vzpostaviti možnosti za razvoj novih tehnologij, izrabo možnosti za uporabo alternativnih virov energije. Zakaj kmetje slame in koruznih stebel ne bi uporabljali za ogrevanje, zakaj na strehe od hlevov, bolnišnic, šol, vrtcev in drugih javnih zgradb ne bi namestili sončnih celic? Zakaj smeti voziti na smetišča, ki motijo vse več ljudi, ko pa bi bilo veliko bolj učinkovito, koristno in trajnostno kombinirati recikliranje in uporabo odpadkov za pridobivanje električne energije in toplote oziroma energije za hlajenje prostorov, za ogrevanje vode? Ni treba odkrivati tople vode, samo ozreti se je treba, kaj doma že imamo, pa kaj so že naredili drugod po Evropi in zbrati najuspešnejše projekte, ljudem omogočiti, da jih nadgradijo, z lastnimi inovacijami dopolnijo in prilagodijo lastnim potrebam. Državljanom in podjetjem je treba omogočiti, da se jim bo izplačalo biti iznajdljivi in inovativni. To lahko postane eden najuspešnejših konjunkturnih programov za vzdržno rešitev problema gospodarske krize. Franko Nemac, direktor in vodja projektov na Agenciji za prestrukturiranje energetike (ApE), ki ga seveda ni med člani Pahorjevega energetskega sveta, je avgusta letos kot gost razgledi.net med drugim napisal: "V Sloveniji potrebujemo novo energetsko strategijo, vendar ne za celotno energetiko. Klasična energetika se bo razvijala v skladu z razmerami na globalnih trgih nafte, plina, premoga in jedrske energije. V teh sektorjih imamo uveljavljena energetska podjetja z velikim številom strokovnjakov, ki bodo svoje sektorje vodili v skladu z možnostmi, razmerami in ekonomijo profita. Potrebujemo pa strategijo na področju učinkovite rabe in obnovljivih virov energije. Ti dve področji zadevata ne samo energetska podjetja, temveč nas vse. Zahtevata spremembo pogojev, spodbujevalne ukrepe, znanja in informacije. Nihče ni pripravljen vlagati, če se investicije ne izplačajo. Država mora postaviti finančne in formalne pogoje, da se bodo investicije v učinkovito rabo energije in obnovljive vire energije izplačale." Tudi na Franca Beravsa, direktorja Ekosklada, prej direktorja agencije za učinkovito rabo energije, ki najbolje ve, kdaj in kako so državljani, občine, javne organizacije in podjetja pripravljeni izvesti ukrepe za izboljšanje energetske učinkovitosti in bolj varčno rabo energije, je Borut Pahor pri sestavi energetskega sveta pozabil. Po včerajšnji seji vlade je sicer dejal, da bodo energetski svet po potrebi razširili z novimi člani. "Gre za eno temeljnih strateških vprašanj naše prihodnosti," poudarja Pahor, ki energetiko označuje za "kisik gospodarstva". Aktualni dogodki, na primer rusko-ukrajinski spor glede plina, po njegovih besedah pomembnost energetike še dodatno potrjujejo. Zaradi tega se je tudi odločil za ustanovitev omenjenega sveta, ki pa po Pahorjevih besedah ne bo odločal namesto vlade, ampak je posvetovalno telo. Energetika mora postati projekt celotne vlade in vseh ministrstev, če hoče Pahorjeva vlada na tem področju narediti preobrat. Ni se dovolj omejiti le na ministrstvo za gospodarstvo, vključiti je treba ministrstvo za okolje, finance, šolstvo, znanost, zdravje, javno upravo, promet, kmetijstvo. Narediti je treba miselni preskok, zgolj videti nove elektrarne, plinovode, naftovode, daljnovode … in dobro plačane službe. vir >>>

iz zadnje stevilke ETC: * HANSEN PREDLAGA OBAMI TRI KORAKE ZA BOJ S PODNEBNIMI SPREMEMBAMI * SPODBUJANJE VARCEVANJA Z ENERGIJO V GOSPODINJSTVIH Cetudi so prebivalci EU visoko ozavešceni o vprašanjih okolja, se raba energije v gospodinjstvih nenehno veca. Nedavno zakljucena študija se je ukvarjala z raziskovanjem psiholoških vzgibov rabe energije in možnih sprememb vedenja, ki bi lahko pomagale oblikovati ucinkovitejše energetske strategije.V osnovi obstajata dve strategiji za spremembo obnašanja širše javnosti. Psihološke strategije težijo k temu, da spreminjajo posameznikov pogled in motivacijo skozi informiranje in izobraževanje. Strukturalne stretegije – kot je, na primer, obdavc(evanje – s... * BAKTERIJE V TLEH MORDA PROIZVAJAJO DEŽ Raziskava na Univerzi v Stockholmu nakazuje, da lahko bakterije vplivajo na nastanek dežja, c(etudi ne zapustijo tal, v katerih živijo. Proizvajajo namrec( moc(ne detergente, ki, c(e pridejo do oblakov, pomagajo ustvariti dež. * LONDON BO IZOBRAŽEVAL BREZPOSELNE ZA ENERGETSKE SVETOVALCE * ZUNANJI ZRAK IN TLA V ZGORNJI MEŽIŠKI DOLINI - PRESEŽENE MEJNE VREDNOSTI

Japonski, Italiji in Španiji grozi 33 milijard dolarjev visoka kazen Ker so se Japonska, Italija in Španija odrezale najslabše od vseh podpisnic kjotskega protokola, jih lahko doleti kazen v višini do 33 milijard dolarjev Japonski, Italiji in Španiji grozi kazen v skupni vrednosti 33 milijard dolarjev zavoljo nezmanjšanih izpustov toplogrednih plinov, ki jih je predvideval sporazum iz Kjota, poroča Bloomberg. Omenjene države so se namreč odrezale najslabše od vseh 36 podpisnic sporazuma. Kjotski sporazum iz leta 1997 za tovrstne države predvideva odkup emisij od drugih držav ali investitorjev, ki imajo presežek emisijskih kreditnih točk. ZDA, Kanada in Kitajska so sicer še večje onesnaževalke od navedenih podpisnic sporazuma, vendar, ker same niso nikoli pristopile k sporazumu, se lahko izognejo denarnim kaznim. Kitajska bo sicer po predvidevanjih prihodnje leto že prehitela ZDA po količini izpuščenih toplogrednih plinov. Vir: Finance

Peticija: Stop the Violence in Gaza http://fc03.deviantart.com/fs25/f/2008/124/a/a/UN_suspends_aid_to_Gaza_by_Latuff2.jpg

http://www.pozitivke.net/article.php/20081216230922452 YouTube - Photo Reading YouTube - Derren Brown Photographic Memory - Kako lahko fotobranje Darren Brown uporablja, da se na pamet nauči slovar? - Kaj se fizicno dogaja v mozganih kadar fotoberete?

Nova študija razkriva resnico o tovornjakih Študija, ki jo je objavila organizacija European Federation for Transport & Environment (T&E), katere član je tudi Focus društvo za sonaraven razvoj, ugotavlja, da bodo emisije CO2, ki jih povzroča evropski cestni transport dobrin, do leta 2030 narasle za 54 %. Poročilo, ki ga je za T&E pripravilo nizozemsko svetovalno podjetje CEE Delft, prav tako ugotavlja, da so tovornjaki odgovorni za 20 % cestnih zastojev v EU, čeprav predstavljajo le 3 % cestnih vozil. (2) Poročilo razkriva tudi šokantne podatke o varnosti tovornjakov. Na prevožen kilometer, so tovornjaki odgovorni za dvakrat več smrtnih žrtev kot osebna vozila. (3) ... T&E in Focus pozivata države članice in Evropski parlament, da predlog direktive izboljšajo ter državam članicam po lastni presoji omogočijo vključevanje vseh t.i. eksternih stroškov v cestninjenje tovornjakov. Alenka Brodnik, vodja programa mobilnosti v Focusu pravi: "Tovornjaki ne plačujejo za stranske učinke, ki jih povzročajo z zastoji, hrupom in onesnaženjem in tako vplivajo na življenja vseh nas. Pri reševanju velikih problemov, kot so zastoji, morajo vlade imeti odprte vse možnosti, zato mora EU odpraviti absurdno prepoved vključevanja teh stroškov v cestnine za tovornjake. " Cestninjenje za tovorna vozila se je izkazalo za zelo sporno med nekaterimi evropskimi poslanci odbora za promet, in sicer zato, ker tovorna vozila predstavljajo le majhen del celotnega voznega parka (približno 3 % vseh vozil). Vendar poročilo ugotavlja, da so tovorna vozila kriva za 20 % zastojev na cestah, kar kaže na to, da bi bilo reševanje problematike tega segmenta vozil hkrati zelo učinkovit način reševanja problema zastojev. vec in vir - V letu 2006 so tovorna vozila v EU zakrivila 6500 smrti v nesrečah. - Izračunano je bilo, da so bili stroški na infrastrukturi 51 milijard EUR, davki in cestnine pa so znašale 54 milijard EUR. - Pravila držav članic ne obvezujejo k cestninjenju, ampak le določajo pravila za tiste, ki ga uvajajo. - Učinkovita raba goriv je neposredno povezana z emisijami CO2. Učinkovitost povprečnega tovornega vozila se v zadnjih 15 letih ni izboljšala. - Tovornjaki so odgovorni za 23 % emisij, ki jih povzroča cestni promet. Poročilo predvideva, da bo ta delež v prihodnjih letih bistveno naraščal, emisije iz osebnih vozil bodo po pričakovanju padale zaradi decembra sprejete EU direktive o učinkovitosti vozil. - Poročilo ugotavlja, da povprečno tovorno vozilo v EU vozi na pol prazno. 'Faktorji naloženosti' na pomembnih trgih tudi padajo. http://en.wikivisual.com/images/1/1b/Truck.car.transporter.arp.750pix.jpg

2008: Vreme svetu in Sloveniji ni bilo naklonjeno Letošnje leto je v Sloveniji pustilo kar nekaj posledic, saj so neurja s točo uničevala pridelek in strehe. Vreme pa je huje prizadelo predvsem Mjanmar in Haiti. Leto se je začelo s pravilno napovedjo, da bo temperatura ozračja nekoliko nižja od zadnjih let, saj se je zdaj izkazalo, da je bilo leto 2008 najhladnejše v tem desetletju. Medtem ko so si v Nemčiji in na Kitajskem že na začetku leta začeli prizadevati za čistejše ... vec in vir http://burmasitmone.files.wordpress.com/2008/05/dead_people_nargis_cyclone04.jpg Narava letos ni prizanesla nikomur Najhuje v Aziji in ob obali Atlantskega oceana Leto, ki se izteka, je bilo eno najhujših in najbolj uničujočih. Naravne katastrofe so vzele na tisoče življenj in ljudi pustile brez strehe nad glavo. V ciklonih, orkanih, potresih in poplavah je umrlo več kot 220.000 ljudi, kar je največ od leta 2004 - leta, ko je Azijo prizadel cunami. Vse nesreče so povzročile za približno 200 milijard dolarjev škode, kar je tretja največja škoda po letu 1995, ko je mesto Kobe na Japonskem stresel potres, in po letu 2005, ko je New Orleans zadel orkan Katrina. Leto, ki bi ga lahko imenovali tudi leto naravnih katastrof, je najmanj prizaneslo Aziji. 2. maja je Mjanmar prizadel ciklon Nargis, ki je zahteval najmanj 150.000 življenj in uničil velik del države. Nargis je uničil številne domove, ljudje so ostali brez strehe nad glavo in brez hrane, ciklon pa je povzročil za sedem milijard evrov škode. Potres na Kitajskem zahteval 70.000 žrtev Maja je kitajsko provinco Sečuan prizadel močan potres 7,8 stopnje po Richterjevi lestvici, ki je bil 19. najhujši potres v zgodovini in drugi najdražji po potresu v Kobeju, saj je in bo Kitajsko obnova stala 100 milijard evrov. V potresu je življenje izgubilo več kot 70.000 ljudi, zrušilo se je nešteto šol in bolnišnic, 20.000 ljudi pa se je za vedno izgubilo pod ruševinami. Sečuan je nato dokončno uničilo še deset hudih popotresnih sunkov. vec in vir http://antidictatorship.files.wordpress.com/2008/05/a-baby-is-held-by-her-mother-as-they-wait-for-free-rice-from-the-government-in-the-outskirts-of-yangon-burma-on-thursday-may-8-2008-ap4.jpg

zmontirani prispevki

sedaj poteka omizje, ki ga lahko gledate na: http://www.studio12.tv

˝Vsaka dobra prihodnost je možna, vendar le, če si zanjo iskreno prizadevamo. Za slabo je dovolj naša brezbrižnost in pasivnost.˝ bolero

Mas prou. Gre se zato, da bi lahko imeli se bolj poceni obleko in obutev iz okolju bolj zdravih materialov narejenih doma. Sam problem je v tem k smo preveliki potrosniki, pa ker se nam ne da poiskat produktov, ki so primernejsi nasemu prepricanju. Lazje je odpret kaslc pa pogledat kej so znizanja in enostavno it v stacuno in kupit za 30% manjso ceno, kot pogledat kje drugje. Se pozanimat kje so trgovine z "zdravimi" stvarmi. In ce ze ne pogledamo prek katalogov, se enostavno odpravimo v nakupovalno sredisce in pogledamo kaj imajo za nas okus in denarnico ter potrebe. Topogledno je vecina ljudi povsem razvajena in sledljiva kot ovce. Imamo domace firme, ki imajo dovolj kvalitetne stvari. In cetudi recimo premalo, jih je veliko v tujini, ki imajo cloveku bolj prijazno proizvodnjo. V blizini, v Evropi. Ni jih malo. Vedno vec. Za potrebe enih slovenckov nad pestra izbira. Lahk si zmislimo kar cmo, za recimo enekovredno ceno. Glavni problem pa je monopol velikih podjetij, ki imajo denar tudi za reklamo in sirjenje proizvodnje v dezele kjer delajo superge otroci 12 ur dnevno za 3 dolarje na mesec! In pri nas revnejsi sloj, ki ga ni malo, kupi tisto kar je najceneje ali poceni, logicno. In to je zacaran krog, ki se bo moral kmalu nehati. S tem ko kupuje poceni stvari, podpira proizvodnjo tam nekej dalec, kjer izkoriscajo ljudi; obenem pa povzorca da njegovo lastno podjetje ne more vec konkurirati na trziscu. Manjsa podjetja se ne morejo reklamirati, marketingsko konkurirati vecjim. Zato pa lahko mi posamezniki odlocamo o tem koga bomo podprli ko bomo kupovali karkoli! Ze veckrat sem govoril s prodajalkami v razlicnih trgovinah; od zivilskih do obutve, obleke itn. Spraseval ali imajo eko mleko, eko ono eko tisto, kdaj bodo dobili, povedal kaj imajo drugje, spodbujal nabavo eko zivil, itn. Dejstvo je, ce kupci zelimo eko produkte, jih bodo dobili! In ker jih zelimo, bomo mi sami ustvarjali na trgu potrebo po takih produkih. In ker ustvarajmo potrebo, ustvarajo tudi ceno! In ker ustvarjamo ceno, ustvarjamo tudi pogoje izdelave! Mi sami smo odgovorni za nas nakup! Zadnjic se mi je zgodilo, da sem kupoval volnene kapo za necakinjo in ker je ena slovenska stacuna imela le tisto pikajoco volno, sem pogledal se v druge, razlicne trgovine s tekstilom, kjer so v vecih imeli volnene kape iz Tibeta. Pridem torej v eno stacuno s kapami iz Tibeta in gledam resnicno lepe kape. Vprasam dve dekleti, prodajalki: "Ali te kape delajo otroci za 3 dolarje mesecno?" Lahko si predstavljas v prednovoletnem vrvezu ljudi v bolj polnih trgovinah kakor ponavadi, kako je v trenutku po vprasanju zvok v trgovini onemel, in se gibanje ustavilo. Prodajalki skorajda sokirani, obe priletita k meni in zacne se pogovor. Ena mi je povedala, da tocno ne ve, ali so tocno tiste meni vsecne kape iz podjetij, kjer izkoriscajo otroke za zelo malo placano delo, toda ona osebno je bila v Tibetu pri nekem drugem podjetju, kjer ljudi niso izkoriscali. Povedala je, kako mi kupci podpiramo proizvodnjo oz. s tem prezivetje vecih druzin s tem, ko kupimo njihove kape. Kape ki sem jih gledal so bile bolj poceni kakor v nekih drugih stacunah kjer sem bil v istem veceru. Torej je pomembno da se zanimamo, kje so produkti poceni ali vsaj v podobnem rangu in kje so proizvedeni na eticen in cimbolj ekoloski nacin. Primerjamo eko ponudbo in cene pri nas danes in takrat ko je bil odprla ta forum! Pomeni, da v kolikor ne spodbujamo, sirimo zavesti o tem kaj je bolje za nas, okolico, prihodnost itn, ne moremo dosezt kriticne mase. S tem ko opozarjamo, delamo, sirimo, sami kupujemo tisto kar menimo, da je bolje, glede na nase zmoznosti, pa s tem se osebno doprinesemo. Resitev pa ne bo samo v nasem kupovanju in tem da bomo revezu ponudili ceenej nekaj kar je bilo narejeno v taiwanu; kajti to bo prineslo se vec in vec potrosnistva, temvec kot pravi v tudi v slednjem videu in kot ze dolgo civkajo razlicni bolj razsvetljeni ljudje: (video povezavo dodam kasnej, ker portal ne dela).

V merkatorju prodajajo sedaj eko mleko škofjeloških mlekarn! cist drugacno je. pravo!

igrisce za tenis - dubaj http://cokolada.net/lunin_net/images/tenis.jpg

Imago delavnica za kakovstne odnose in osebnostno rast (dvoinpolmesečna delavnica) Delavnica je v prvi vrsti namenjena samskim posameznikom, ki si želijo kakovosten partnerski odnos. Ponudi nam znanja, spoznanja in veščine s katerimi ozavestimo lastne ovire v odnosih in odkrivamo potencial za ustvarjanje bolj izpolnjujočih odnosov. Predani in kakovostni odnosi predstavljajo najbolj učinkovit način zdravljenja oz. ponudijo zrcalo, ki ga potrebujemo, da se uzremo v vsej celovitosti. Skupina pa ustvari prostor zaupanja in varnosti za raziskovanje in nadaljnjo rast skozi odnose. Skupina ni namenjena iskanju partnerja temveč lastnemu razvoju v smeri oblikovanja osebnosti, ki bo lažje pritegnila primernega partnerja. Trajanje: celodnevna delavnica plus 8 srečanj po 3-4 ure Pričetek: 7.2.2009 ob 10.00 uri Komu je delavnica namenjena?: Tistim, ki želijo raziskati izkušnje in vzorce, ki so jih prinesli iz prejšnjih odnosov Ki želijo bolje razumeti sebe in druge Ki želijo v prihodnje ustvarjati bolj izpolnjujoče odnose Si po razvezi ali izgubi partnerja želijo pričeti znova So v zvezi in si želijo bolje razreševati konfliktne situacije So v zvezi, kjer partner ne želi »delati« na odnosu Si želijo izboljšati odnos z otrokom... Način dela: Krajša predavanja Vodene vizualizacije Samorefleksije Pisne vaje Vaje/komuniciranje v skupini/paru Izkustveno delo je oblikovano tako, da Vas preprosto nagovori in spodbuja k čim bolj aktivni udeležbi, hkrati pa niste izpostavljeni pritisku, da počnete to, česar si ne želite. Kakovost naših življenj se zrcali v naših odnosih, torej pogumno vstopite v življenje, kakršno si želite! Delavnice vodi: Elen Uršič, univerzitetna diplomirana psihologinja z dolgoletnimi izkušnjami pri delu s posamezniki in skupinami. Po dolgoletni karieri v šolstvu že šestnajst let samostojno deluje na področju svetovanja in izobraževanja. Njeno delo vključuje izobraževalno delo s skupinami in terapevtsko delo s posamezniki in pari. Daljša izobraževanja: Podiplomski študij iz pedopsihijatrije, trening trenerjev izobraževanja, certifikat NLP praktik –terapevt (Forum, Nemčija)in NLP mojster, Imago klinični terapevt(Jette Simon,ZDA), NLP coach (INLPTA). Posamezniki in pari, ki se odločajo za Imago partnersko svetovanje običajno pravijo: »da imajo prvič po mnogih letih upanje, da nekaj zares deluje«, »se ponovno zaljubijo v svojega partnerja« »čeprav sva bila na svetovanju samo enkrat, sva veliko pridobila« »po dolgih letih čutijo globoko povezanost s partnerjem« »so hvaležni, ker so v zvezi lahko iskreni« Prijava: 041 405-180 ali elen.ursic@siol.net

Energetska učinkovitost in politika (01:44) Ekomatika - Izziv težak eno tono. Dr. Pavel Gantar, predsednik parlamenta Energetska učinkovitost, državni zbor in posameznik (00:34) Ekomatika - Izziv težak eno tono. Dr. Pavel Gantar, predsednik parlamenta http://www.s12.si/seyretfiles/uploads/thumbnails/user_71/user_71_tcthfewia8k21x.jpg

Kmetijska zemljišča in uživanje mesa (01:40) Ekomatika - Stroški evropskega apetita po živalski krmi in agrogorivih. Anamarija Slabe, Inštitut za trajnostni razvoj. Kmetijska zemljišča in krma za živali (01:54) Ekomatika - Stroški evropskega apetita po živalski krmi in agrogorivih. Anamarija Slabe, Inštitut za trajnostni razvoj. Kmetijska zemljišča in izsekavanje gozdov (01:21) Ekomatika - Stroški evropskega apetita po živalski krmi in agrogorivih. Anamarija Slabe, Inštitut za trajnostni razvoj. Kmetijska zemljišča in agrogoriva (01:45) Ekomatika - Stroški evropskega apetita po živalski krmi in agrogorivih. Anamarija Slabe, Inštitut za trajnostni razvoj.

Super. Se tolk boljs Sm ze not

hvala za povezavo. ne bi bil rad prevec kriticen, ker spodbujam dober namen v pomoci cloveku in okolju, toda glede na to, da je stran samo v anglesekm jeziku, domnevam, da je kupljena. koliko je torej sploh vlozenega dela? manjka sam se projekt Semena življenja?

Mozno. Glede na hitrost razvoja fotovoltaike, bi rekel, da se bo tudi to spremenilo. Upajmo da cimprej.