free

Morda nekateri izmed vas ne veste: RTV Slovenija je v maju 2008 pricela z oddajanjem TV programa - RTV SLO 3 Menda je gledanost zelo majhna, kar me zlo cudi. Predvsem ker imajo tudi nekatre zelo kvalitetne oddaje. Kar mi potrjuje, da ni problem samo v medijih, temvec TUDI gledalcih, ki rajsi izbirajo gledanje komercialnih televizij in manj kvalitetnih programov. 3 program >

maaa kaksen glas pa energija SHINE

The best travel advice >>> (za zivljenje)

3 letni umetnik! http://www.wimp.com/toogreat/

Playing For Change: Song Around the World

VIOLINIST V METROJU Moški se je usedel na postaji metroja in začel igrati violino. Bilo je mrzlo januarsko jutro v Washingtonu. Igral je 6. Bachovo simfonijo - približno 45 minut. Bil je čas gneče, zato je v tem času šlo mimo približno 1000 ljudi, večina od njih na poti v službo. Po 3 minutah je šel mimo moški srednjih let in ga opazil. Upočasnil je svoj korak , se ustavil za nekaj sekund , nato pa nadaljeval svojo pot. Čez minuto je glasbenik v klobuk prejel 1. dolar: vrgla mu ga je ženska in brez ustavljanja odšla naprej. Nekaj minut kasneje se je nekdo naslonil na zid in ga poslušal, toda kmalu pogledal na uro in odšel. Očitno je kasnil v službo. Še najbolj se je zanj zanimal 3-letni otrok. Mama ga je sicer vlekla, vendar se je uspel ustaviti in si ogledati violinista. Potem ga je mami uspelo odvleči, otrok pa se je potem še ves čas oziral nazaj. Podobno se je zgodilo kasneje še pri nekaj otrocih, toda vsi starši brez izjeme so jih odvlekli naprej. V 45 minutah se je samo 6 ljudi ustavilo in ga nekaj časa poslušalo. Približno 20 ljudi mu je dalo nekaj denarja in potem nadaljevalo svojo pot. Nabral je 32 dolarjev. Ko je končal in je glasba utihnila, tega nihče ni opazil in nihče ni ploskal. Nihče ni vedel, da je bil ta violinist Joshua Bell - eden najboljših glasbenikov na svetu. Igral je eno od najlepših skladb, kdajkoli napisanih na violini vredni 3.5 mil. dolarjev. 2 dni pred tem je igral v razprodani dvorani v Bostonu - povprečna cena sedeža pa je bila 100 $. To je resnična zgodba. Joshua Bell je igral incognito v postaji metroja - dogodek pa je organiziral Washington post, kot del preizkusa o percepciji, okusu in prioritetah običajnih ljudi. Ali sprejemamo lepoto? Ali se ustavimo, da bi jo občudovali? Ali prepoznamo talent v neobičajnih okoliščinah? Eden od možnih zaključkov bi bil : Če nimamo časa, da bi se ustavili in poslušali enega najboljših glasbenikov na svetu, ki igra eno najlepših melodij kdajkoli napisanih. Pomisli, koliko drugih lepih stvari v življenju smo in bomo še zamudili?? vir >>

video: An Inconvenient Truth video: IPCC climate change The Intergovernmental Panel on Climate Change (IPCC), the UN's top expert authority on global warming, said in its report Friday that up to 30 percent of animal and plant species will be vulnerable to extinction if global temperatures rise by 1.5-2.5 C (2.7 F to 4.5 F). sicer pa je to sedaj ze star posnetek (cca, dve leti ali vec).

PODNEBNE SPREMEMBE: PRIHODNOST SE ZAČENJA DANES V sredo so poslanci s 570 glasovi za, 78 proti in 24 vzdržanimi glasovi potrdili končno poročilo začasnega parlamentarnega odbora za podnebne spremembe z naslovom "2050: Prihodnost se začenja danes – priporočila za prihodnjo celovito politiko EU o podnebnih spremembah". Poslanci izhajajo iz ciljev EU, po katerih bi bilo treba za omejitev povečanja globalne temperature pod 2°C do leta 2020 zmanjšati izpuste CO2 za 25 do 40 odstotkov, do leta 2050 pa za vsaj 80 odstotkov. Poslanci so zaskrbljeni, ker so podnebne spremembe sodeč po novih znanstvenih poročilih hitrejše in imajo hujše škodljive posledice, kot se je prej domnevalo. Cilj vseh prizadevanj za zmanjšanje izpustov CO2 mora biti omejitev povečanja globalne temperature pod 2°C, saj bi že ta raven segrevanja znatno vplivala na družbo in bi znatno spremenila ekosisteme ter vodne vire. Komisija bi morala zato podrobno spremljati znanstvena odkritja, da bi lahko ocenila, ali bo z zastavljenim ciljem nevarne podnebne spremembe še vedno mogoče preprečiti. Parlament se zato zavzema za srednjeročni cilj zmanjšanja emisij toplogrednih plinov za 25 do 40 odstotkov do leta 2020, dolgoročni cilj pa bi moral biti zmanjšanje za najmanj 80 odstotkov do leta 2050 v primerjavi z letom 1990. Evropa se ne sme predati pred kompleksnostjo problema spremembe podnebja, temveč mora pokazati vizionarsko voljo do sprememb in vodstvene sposobnosti na vseh področjih ter pri odzivanju na izzive, s katerimi se sooča v tem prelomnem trenutku za energetsko in podnebno politiko. Globalno segrevanje in podnebne spremembe je treba nujno vključiti v vsa področja politik kot nova parametra ter ob pripravi zakonodaje upoštevati vzroke in posledice teh pojavov. Poleg tega so poslanci prepričani, da je lahko boj proti podnebnim spremembam uspešen le, če se v proces v celoti pritegnejo državljani, ki naj bodo zaščiteni v obdobju prehoda na gospodarstvo, nevtralno z vidika izpustov ogljika. vir >>

ODBOR ZA OKOLJE O NEIZPOLNJEVANJU ZAHTEV GLEDE ODPADKOV STA, 4.2.2009 Odbor DZ za okolje in prostor se je seznanil s težavami pri ravnanju s komunalnimi odpadki v državi. Slovenija namreč do sredine julija ne bo uspela izpolniti zahtev področne evropske direktive. Glavna težava je neločevanje odpadkov in infrastruktura za njihovo obdelavo. Slovenija do 16. julija letos ne bo uspela prenesti zavez evropske direktive o ravnanju z odpadki, je opozoril okoljski minister Karl Erjavec. "Problem je pereč; stanje je najbolj zaskrbljujoče pri ločevanju odpadkov, tudi ni infrastrukture za njihovo obdelavo," pravi. Odbor je na podlagi razprave soglasno sprejel vrsto sklepov, s katerimi spodbuja sprejetje ustreznih ukrepov za izboljšanje stanja in tudi izpolnjevanje zavez. Člani odbora so ugotovili, da iz poročila o izvajanju strateških usmeritev glede ravnanja s komunalnimi odpadki, s katerim so se seznanili, ni razvidno, kako se bo odvijalo ravnanje z odpadki po 16. juliju letos, ko se morajo obstoječa odlagališča prilagoditi zahtevam direktive. Je pa v operativnem programu zmanjševanja odpadkov določeno, da jih bo od sedanjih 40 delujočih odlagališč po 16. juliju delovalo še 23, nadalje pa naj bi celotno odlaganje prevzelo 15 regijskih centrov za ravnanje z odpadki. Odbor je vladi naložil, naj prouči možnost, da po 15. juliju podaljša obratovanje odlagališč, kjer so ustrezne tehnične zmogljivosti ter izpolnjujejo okoljske zahteve in imajo soglasje prebivalstva. Sodelujoči so se strinjali, da glede na sedanje ravnanje z odpadki ne kaže, da bodo zastavljeni cilji doseženi, zato so pozvali k pripravi ukrepov za preusmeritev odpadkov z odlagališč v postopke predelave. Vladi so predlagali, naj pripravi dopolnitev nacionalnega programa o varstvu okolja v... naprej >>> ... Sodelujoči na seji so se strinjali, da je največ rezerve pri posameznikovi ozaveščenosti tako glede ustvarjanja odpadkov kot njihovega ločevanja. Erjavec je navedel, da od 900.000 ton letno zbranih odpadkov 700.000 ton samo odložimo in jih ne obdelamo. Zato je odbor ministrstvo pozval, naj v sodelovanju z občinami in nevladnimi organizacijami sproži trajno akcijo osveščanja in vzgojeprebivalstva na tem področju. Na ministrstvu sicer pričakujejo, da bo vseh 15 projektov regijskih centrov zaključenih v okviru tekoče finančne perspektive (do leta 2013). Pomembno je pripraviti dokumentacijo in načrtovati lastno udeležbo, pravi minister, sredstva v okviru finančne perspektive so na voljo.

S H I N E (ko se nalovda stran, gres z misko na sredino strani, da se odpre meni s 7 videi. klikni na 5 video iz leve (Shine) in kliknes Play video > al pa kle bolj direkt >

Ha cool, kaka zanimiva ideja.. zamenjat obleko. se spomnim na skotskem sem sel v cheap-shope (oxfam), kjer so imeli rabljena oblacila, donirana od tistih, ki jih vec ne potrebujejo. sem dobil komplet novo jakno za nosit skoraj brezplacno. zadnjic pa sem gledal na spletu o doniranju cevljev...: http://www.soles4souls.org/index.html (ko se nalovda stran, gres z misko na sredino strani, da se odpre meni s 7 videi. klikni na 5 video iz leve (Shine).

Zanimivo: Prehrana: Kaj in KAKO jesti?

Nara P. kar dobro pove. So razlicne filozofije med filozofijami, ki razlicno igrajo med razlicnimi ljudmi.... Prehrana: Kaj in KAKO jesti?

Super, da si se tolk poglobila in mi bolj osvestila zadevo. Hvala. Jap, poznam. Super filmcek. Da. iskanje kratkorocnih netrajnostnih resitev se kaze kot neprimerno, pristransko in ekonomsko profitno. Zal sledje to ni. V temle vidu to zelo fajn pove / (3:36) Bistveni konflikt>>>

(3:36) Bistven konflikt>>>

Pogovorni vecer: Učenje za življenje > Torek, 10.2.2009 ob 17.00 v Bežigrajski knjižnici, Einspielerjeva 1, Ljubljana. Teme pogovornega večera bodo posvečen vprašanjem, ki so ključna za izgradnjo ustreznega vzgojno-izobraževalnega sistema: "Kakšne naj bodo vrednote v današnji negotovi družbi in kako jih učiti? Na kakšnih vrednotah naj bo utemeljen sodobni izobraževalni sistem?" http://cokolada.net/lunin_net/images/teaching_methods.jpg http://www.ehponline.org/members/2004/112-14/teaching.jpg

Pogovorni vecer: Učenje za življenje > Torek, 10.2.2009 ob 17.00 v Bežigrajski knjižnici, Einspielerjeva 1, Ljubljana. Teme pogovornega večera bodo posvečen vprašanjem, ki so ključna za izgradnjo ustreznega vzgojno-izobraževalnega sistema: "Kakšne naj bodo vrednote v današnji negotovi družbi in kako jih učiti? Na kakšnih vrednotah naj bo utemeljen sodobni izobraževalni sistem?"

Dr. France Prešeren - Povodni mož

Da. Situacija, tema, pogovor jasno kaze in vodi k eni stvari ali bolje receno okoliscini

Zivjo Nisem preprican ce imas prav ali pa je novinar oziroma oni olepsali zadevo; namrec v clanku, ki si ga podala pise: "Tehnologija je bolj sprejemljiva z ekološkega in ekonomskega vidika," je večkrat poudaril Markež in trditev podkrepil: sistem deluje kot popolnoma zaprt, brez izpustov v zrak, podtalnico ali zemljo. ...argumenti zastopnikov angleške tehnologije MCI, ki mariborski občini ponujajo koncept predelave komunalnih odpadkov s suho paro, so močni, vsekakor vredni natančnejše primerjalne analize. pomeni, da morda pa ne gre ravno kaj dosti v zrak? sem pa ta clanek ravno pred dnevi bral in se mi je zdel zelo zanimiv: - "Pri obdelavi 160 tisoč ton smeti se pri termični obdelavi s suho paro izloči od 30 do 40 tisoč ton vode, ki se lahko uporabi tudi v tehnoloških postopkih. - Obrat v Manchestru zadosti potrebam za 450 tisoč prebivalcev, je poudaril, medtem ko je pri nas ta številka za polovico manjša. - Strošek predelave ene tone smeti je od 25 do 45 evrov, medtem ko je cena pri toplarni trikrat višja. Kje se torej ustvari prihranek? Markež pojasni, da že pri odpadkih na izvoru, saj se v njihovi prvi fazi v rotirajočem bobnu zmešajo vse smeti, tako da nimajo stroškov ločenega zbiranja." tale v resnici pa tudi mene zanima!?!?! Zdej, kakor sem ze pisal v temi Ekologija in okoljevarstvo, je to dolg postopek - namrec da osvestimo ljudi, da bodo povzrocali manj odpadkov. Zamenjati ali spremeniti bi morali nekatera osnovna delovanja tega sistema, kar seveda ne moremo storiti cez noc, razen, ce se v nekem momentu vse sesuje in ostanemo brez energije, elektirke. Kljub temu je osvescanje zelo zelo potrebno in pomembno; a dejstvo je, da imamo odpadke sedaj, da potrebujeo energijo sedaj itn... kar pomeni, da potrebujemo neke optimalne resitve za obstojeca stanja tudi sedaj! Zanimivi pa so drugacni sistemi, ki so jih ze uvedli in jih uvajajo v Franciji in Avstriji; pri nas pa se se pogovarjamo... Kmetje sami dostavljajo kupcem biolosko pridelana zivila na dom ali v nek zbirni center. Gajbico s biolosko pridelano hrano. Prez posrednikov torej. Kar pomeni, da je tudi manj pakiranja itn: http://www.urgenci.net/index.php?lang=en http://land.lebensministerium.at/article/a.../70291/1/13752/ URGENCI brings citizens, small farmers, consumers, activists and concerned political actors together at global level through an alternative economic approach called Local Solidarity Partnerships between Producers and Consumers (LSPPC):

Slika: La Niña je v februarju 2008 doživela višek razvoja. V osrednjem delu ekvatorialnega Tihega oceana so bile temperature površinskega sloja morja tudi do 5 °C nižje kot so navadno (vir: NOAA) http://www.arso.gov.si/novice/datoteke/022652s-La%20Nina.gif IZ: http://www.arso.gov.si/podnebne%20spremembe/zanimivosti/ -- Definicija: Kazalec prikazuje spremenljivost povprečnih letnih višin v Koprskem zalivu od leta 1960 dalje. S kazalcem posredno spremljamo podnebne spremembe. Slika 56-1: Povprečna letna višina morja na merilni postaji Koper http://kazalci.arso.gov.si/kazalci/graf_disk/56-1_SI.png Vir: Dolgoletni niz višin morja ARSO, Agencija Republike Slovenije za okolje, 2007 Več o podatkih ...

Kako uravnotežiti prizadevanja za prilagajanje na podnebne spremembe in zmanjšanje emisij toplogrednih plinov? Eno najbolj spornih vprašanj v razpravi o globalnem problemu podnebnih sprememb je očiten razkorak med interesi in obveznostmi razvitih držav in držav v razvoju. Načelo pravičnosti nam narekuje, da morajo razvite države – vir večine preteklih in trenutnih emisij toplogrednih plinov – z zmanjšanjem emisij ukrepati prve. To načelo izhaja iz Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja iz leta 1992 in iz nje izhajajočega kjotskega protokola iz leta 1997, ki določa zavezujoče cilje zmanjšanja emisij samo za razvite države. Med podnebnimi pogajanji v Kopenhagnu se bo vprašanju emisij držav v razvoju namenilo veliko več pozornosti. Tako kot načelo pravičnosti zahteva, da prve ukrepajo razvite države, tako tudi stanje našega planeta zahteva, da sčasoma tudi države v razvoju – predvsem velike onesnaževalke, kot sta Indija in Kitajska – omejijo ter kot končni cilj tudi zmanjšajo svoje emisije. Po mnenju številnih komentatorjev, mednarodni pogajalci v Poznanu decembra 2008 preprosto niso pokazali dovolj politične volje za dogovor o ambicioznem podnebnem režimu po letu 2012 v Kopenhagnu decembra 2009. Natančneje, številne razvite države so ostale še naprej nepripravljene zvišati svoje cilje zmanjšanja emisij v razponu med 25 – 40 odstotkov glede na leto 1990. Razvite države, vključno z EU, se prav tako niso zavzele za obsežnejše finančno in tehnološko sodelovanje z revnejšimi državami, kljub temu, da Balijski akcijski načrt iz leta 2007 cilje za hitro rastoča gospodarstva in države v razvoju pogojuje z obsegom tega finančnega in tehnološkega sodelovanja. Indijski pogajalec, ki v procesu podnebnih pogajanj sodeluje že 12 let, je v Poznanu dejal: 'Moram reči, da je to eden najbolj žalostnih trenutkov, ki sem jim bil priča v vseh teh letih.' Kitajska delegacija je nadalje komentirala: 'Kaže, da potekajo priprave na velik pobeg iz Kopenhagna.' Odprta ostajajo številna vprašanja: Kdo bo plačal ceno za podnebne spremembe? Kakšni so stroški neukrepanja? Ali obstaja tehnološka rešitev, ki bi lahko rešila problem? Dodatne informacije in novice so dostopne na: www.ourclimate.eu Prevod: Barbara Kvac, Focus društvo za sonaraven razvoj

Ma super pises. Pa se povezave das pa tko Res je. Cim manj odpadkov bi blo boljs. To je dolgorocen postopek ozavescanja. Pa ne samo to, gospodarstvo, politika... imata glavno vlogo. In seveda mediji kot najmocnejsi osvescevalec. Imas prav, da bi v tej smeri bilo dobro kaj storiti. Recimo dobit podporo in naredit tak projekt. Se prej pa dati lasten vzgled. No, jaz se ne dajem dovolj dober vzgled. Res pa je, da z leti znatno izboljsujem moj odnos do okolja. Malo po malo. Cesar sem zelo vesel je, da sem ugotovil, da so mi izdelki Luch (kozmetika) prou fajni. Ob vsem tem pa mi je blazno vsec, da ni niti ene embalaze Lush kozmetiko izdelujejo tudi na Hrvaskem, tako, da transporta ni veliko. V kolikor akksen njhiov izdelek vseeno je embaliran, lahko embalazo vrnemo direkt v trgovino v kosaro (zbirno mesto). Kar je super! Mislim, da bi tak postopke lahko uvedli v vseh trgovinah. Tako bi trgovine same postale odgovorne za odpadke, kar bi pomenilo, da bi sigurno postala surovina! To pa bi pomenilo, da bi embalazo zaceli placevati (kot na primer plastenke na Hrvaskem). Torej bi nasega kupca spodbudili, da embalazo vrne v trgovino tako, da bi mu jo placali! Trgovina sama, pa bi embalazo ali prodala ali predelala v lastnih obratih kot surovino. Zanimivi se mi zdijo projekti, ki jih ze izvajajo v Franciji in Avstriji, ko kmetje sami dostavljajo kupcem biolosko pridelana zivila na dom ali v nek zbirni center. Gajbico s biolosko pridelano hrano. Prez posrednikov torej. Kar pomeni, da je tudi manj pakiranja itn. http://www.urgenci.net/index.php?lang=en http://land.lebensministerium.at/article/a.../70291/1/13752/ URGENCI brings citizens, small farmers, consumers, activists and concerned political actors together at global level through an alternative economic approach called Local Solidarity Partnerships between Producers and Consumers (LSPPC):Od vsega denarja ki ga EU nameni za kmetijstvo, agro... (tega je tudi najvec), je najmanj namenjeno prav ekoloskemu kmetijstvu, ki je najbolj prijazno okolju. Zal. Te novi nacini, sistemi sodelovanja med kmeti in potrosniki pa so morda resitev, ki zaobide veliko ekolosko sporih postopkov (transport, pakiranje in izdelava embalaze, s tem vec CO2, vecja poraba energije, gradnja trgovin, prevoz do trgovin, povecanje odpadkov, vecanje komunalnih sluzb, smetnjaki, odlagalisca, itn).

Full dobr, da mas sploh kej ozavescen glede kirona ampak kako ze gre tist...: no pain, no game!

aha, tut men