free

spet samo iracanje... tema pa je peacehiker ane!

al pa za medvedi

kera izjava! sej ne mors verjet sploh!!!

KUL

http://www.worldwildlife.org/wildplaces/amur/images/leopardface.jpg http://www.worldwildlife.org/news/images/snow-leopard04182007.jpg ---- http://www.svet-je-lep.com/danzemlje/datoteke/dan_zemlje_468x60.gif 22. APRIL - DAN ZEMLJE - VSAK PO SVOJO VREČO SMETI 20, 21, 22, 25. 26 in 28 april - Slovenci lahko poberemo 10.000 velikih vreč smeti --- Umanoteri lahko zaupate 0,5 % svoje dohodnine

http://wwf.worldwildlife.org/images/content/pagebuilder/15182.jpg http://wwf.worldwildlife.org/images/content/pagebuilder/12405.jpg

How many Amur or Far Eastern leopards are left in the wild? - The answer is: 25 - 34 http://www.worldwildlife.org/images/homepage/feature2007apr18.jpg The Amur leopard is on the brink of extinction. A new census of the world's most endangered cat shows that as few as 25 to 34 are left in the wild, renewing fears for the future of the species. WWF's long-term conservation goal for leopard conservation in the Amur-Heilong--the bordering area between the Russian Far East and the Heilongjiang province of eastern China--is to enlarge and maintain a genetically viable population of at least 50 individuals in Russia's southwestern Primorskii province. Because a population of 50 leopards is still dangerously close to extinction, WWF is also working to create new founder populations in the animal's former range. Learn more about how WWF is helping the Amur leopard. Download beautiful FREE wallpaper images of the Amur-Heilong--and more wild places and wild animals--to display your support of WWF and conservation. Visit WWF's adoption center and make a symbolic animal adoption. Your donation will be used to fight threats like habitat loss and poaching faced by critically endangered species--like the Amur leopard--and to support WWF's worldwide conservation efforts.

kaj pomeni 'pregrado'?

Hvala za podane izkusnje. jst nisem uporabljal kreme, pa sem imel vseeno pikice sicer pa kreme kupujem v kalcku, kjer imajo bio kozmetiko (kot pravijo). za hauska pasem slisal da je fajn! tukaj je 1 clanek iz revije Viva, ki omenja dr. medveda... se 1 clanek o bioresonnanci (kako deluje etc...) mislim pa, da sem na prejsnjih straneh te teme ze podal telefonske stevilke vecih bioresonscih terpevtov iz slovenije... morda pogledas nazaj; ali pa je v kaksni podobi temi na forumu, ki obravnana alergije. sam sem bil pred nekaj leti pri gospe Rome iz ljubljane. sicer pa sem kar se tice mojih alergij slisal 3 razlicna mnenja: 1) bioresonanca, 2) klinika dr. wohlmann 3) bioenergetik radiestezist prvi in zadnji sta mi povedala podobno; na kliniki dr. wohlmann pa so mi zadeve predstavili konkretneje po pravici povedano, se mi zdi, da je najbolje da se zanedem nase! Vsi trije pa delajo dobre zadeve in pomagajo ljudjem! Ni vse za vsakega!

Danes ali cez vikend si ogledam dokumentarec iz 2003: Earthlings Ogled tega filma zahteva nekaj poguma. Pogum, da se morda prvič v življenju soočimo s tem, kakšen je naš delež pri grozljivem trpljenju živali. Kljub krutostim, ki jih film prikazuje, je njegova vrednost prav v tem, da je dokumentarec; tako nihče ne more trditi, da reklamiramo še eno "novodobno ameriško iznajdbo". Nasprotno: film prinaša resnico, ki je morda le nekaj sto ali tisoč metrov oddaljena od našega doma, vendar skrbno skrita za debelimi zidovi, ki udušijo smrtne krike nemočnih, najbolj zatiranih Zemljanov našega planeta. Kaj boste s to resnico naredili, je seveda stvar vaše svobodne izbire, vsak vaš odziv pa bo vendar pripadal eni od stopenj, skozi katere se prebija večina resnic: 1. fazi zasmehovanja, 2. fazi silovitega nasprotovanja 3. fazi sprejemanja. Film je v letu 2005 prejel številna priznanja na mednarodnih filmskih festivalih. O dokumentarcu, ki ima moč nagovoriti tudi najbolj otopele duše, so znane osebnosti zapisale: "Od vseh filmov, ki sem jih posnel, je bil Eartlings tisti, o katerem so se ljudje največ pogovarjali." Joaqin Phoenix "Za tiste, ki bodo gledali film Earthlings, svet ne bo nikoli več isti." Tom Regan "Ogled filma Earthlings je zame največje darilo, kar sem jih prejela v življenju. Ne morem verjeti kako nevedna sem bila v preteklosti." Bryce Dallas Howard "Redki filmi imajo moč spremeniti človeka. Film Earthlings ima zagotovo to moč." Persia White "Earthlings je zagotovo najboljši film vseh časov, ki ga Američani ne želijo videti." Aint It Cool News

Hja. Fajn, da si zadevo napisala! Glede kontrole sem ti kakor se spomnim napisal, da poklic ti. Kajti z direktorjem kliniek sem govoril in je povedal, da ce je karkoli narobe, naj se poklice; se posebej v takem primeru in da bodo poskusali urediti. Vsaka kritika je dobrodosla. In siguren sem, da so ljudje, ki imajo pozitivne in negativne izkusnje, kakor glede mnogih zadev. Jst nisem zdravnik, zatorej tudi ne morem soditi, kaj naj bi zdravniki na kliniki morali vedeti. Ja, zdej je vprasanje, ce otrok res ni imel se kakse druge alergije ane!? Jst sm tudi mislil, da jih nimam; pa sem bil menda alergicen na vse zivo... celo na zivo vodo, ki jo propagiram ze leta. Po kontroli (cez cca. pol leta) so rekli, da je ostala se vedno alergija an celulozo; tako da sedaj uzivam zivo vodo brez kapsule in samo prah. Za drugo pa sploh en morem trditi, ker tudi prej nisem imel nekih hudih vidnih zankov; razen cca. zadnje 3 leta na soncu neke pikice, ki so bile sploh povod da se grem an kliniko testirat. Koliko pa so ti racunali in ali so glede an zacetne teste povedali, na kaj je otrok alergicen? Namrec kakor vem vodijo celotno evidenco za vsakega pacienta; kar lahko vidi menda tudi pacient sam. Tako, da bi konec koncev lahko vskdo preveril ocene iz klinike tudi drugje v kaksni drugi kliniki ipd, preden zacne s terapijo! ce pa bos hotla, ap se kamot dobiva na kaken kufe, da malo vec receva! lahko noc Kar pa resnicno upam, je, da se tvoj simpaticni otrok pozdravi!! Da, v podcetrtku so med prvimi v sloveniji (kolikor vem; dr. Medved), ki so priceli z zdravljenjem z bioresonanco (BICOM...) Veckrat sem slisal, da so koga pozdravili, kakor tudi, da nekateri tudi niso bili zadovoljni z zdravljenjem z bioresonancno. Tako lahko zakjucim, da je oboje dobro. Kakor pa sem ze veckrat povedal, pac ni vse za vsakega. Vsakdo lahko govori lastno izkusnjo, za katero najlazje stoji. Zgodi pa se, da so lahko precej razlicne in nasprotujoce si. Zakaj je tako, pa ne bi vedel tocno oceniti; lahko pa predvidevamo.

Ekološki na kavču Piše: Sonce Že kmalu boste lahko postali ekološki naravnost s kavča. Naslednje leto bo Discovery Communications pričel oddajati celodnevni program o ekološkem načinu življenja. Že obstoječi program Discovery Home channel bo nadomestil Discovery PlanetGreen, spremljalo ga bo lahko 50 milijonov gospodinjstev z začetno oddajo »Ten Ways to Save the Planet« (Deset načinov, kako rešiti planet). V igro bo vpeljan tudi program Sundance Channel, kjer bo Robert Redford pod okriljem kampanje »The green« (Zeleno) obveščal bralce o eko-namigih na spletni strani Sundanca. Sredi aprila bodo za Sundance Channel tedensko rezervirali triurno zeleno oddajanje. Začeli bodo z oddajo »Big Ideals for a Small Planet« (Velike zamisli za majhen planet), prav tako bodo objavljeni enominutni filmčki že ekološko živečih gledalcev.

Ekološko ozaveščen kupec Piše: Sonce Ali lahko dejanja vsakega posameznika spremenijo prihodnost? Vedno več ljudi se odloča za nakup produktov, ki ne škodujejo okolju. Kakšen vpliv bodo okolju prijazna dejanja imela vpliv na jutrišnje tržišče? Okoljska tema je bolj kot kdajkoli v blišču luči. Skrb zaradi klimatskih sprememb, degradacija naših ekosistemov in onesnaženje so na višku svoje moči. Mnogi vidijo rešitev v bolj zeleni okoljevarstveni taktiki, v strožjih rednih kontrolah in okolju prijaznejših izdelkov in proizvodnih procesov. Tudi število ljudi, ki se vedno bolj aktivno vključujejo v gibanja za boljši jutri, je vedno več. Ampak druga, manj očitna, a dosti bolj učinkovita so dejanja kupcev, ki so se sposobni odločiti med številnimi izdelki in ostalimi ponujenimi kapitalističnimi storitvami. Taki kupci ponujajo okoljske in socialne spremembe na trgu. Tudi še tako majhna sprememba od preklopa na reciklirani toaletni papir, na ekološko razgradljiva mila ali nakup ekološko pridelane hrane in obleke, lahko povzroči nemajhno spremembo. Od teh osnovnih potrebščin je le še majhen korak do uporabe obnovljivih virov energije v domačem gospodinjstvu, nakupa hibrida in postavitve sončnih celic na streho. Današnji ekološko ozaveščeni kupec je del trenda, ki je prodiral na plano vse od 90-ih, ko je bila prvič omenjena skovanka »trajnostni razvoj«. Vse od takrat smo lahko priča razširitvi produktov in storitev, ki se identificirajo kot »trajnostne« in izbira med različnimi recikliranimi, ekološkimi potrebščinami je omogočala lažjo odločitev. V zadnjih nekaj letih se je zvrstila poplava ozaveščenih ljudi, ki so začeli skrbeti za okolje. Ekološko ozaveščeni ljudje torej obstajajo in njihova številka raste in z njimi raste tudi ekološko ozaveščena industrija. Ampak vprašanje, ki leži v zraku je, ali lahko imajo take majhne spremembe posameznikov dolgoročen pozitiven vpliv na okolje? Bo ekološko nakupovanje in varčno ogrevanje resnično rešilo naš planet? Ključ ne leži v posamezniku, ampak v skupini posameznikov, ki bodo sprejeli vsakdanje spremembe življenjskega stila medse. Za primer vzemimo recimo papir. Za reciklirani papir se porabi 55% manj vode in 70% manj energije kot za proizvodnjo navadnega papirja. Podobno se znižajo stroški porabe z uporabo varčnih žarnic. V današnjem skrajno tekmovalnem trgu podjetja poslušajo kupce, in če le ti še mahajo z evri, podjetja tudi reagirajo. Več ekoloških produktov se porabi, več se jih potem nadalje proizvede. Čeprav se taki in podobni izdelki že javnosti dostopni, predstavljajo ekološki produkti še vedno majhen delež na trgu. Ekološko pridelana hrana na primer obsega le 2,5% celotnega prehrambenega trga, kar je zelo nizek odstotek, ki sicer hitro narašča. Resnični rezultati ekološkega življenja se bodo pokazali v naslednjem desetletju, ko bosta ekološka miselnost in trg postala »mainstreamovska«. In vse je odvisno od kupca, ki s premišljenim nakupom lahko spremeni naravo produktov na trgu. Na primer, papir za tiskanje, ki se uporablja v Severni Ameriki, bi zlahkoto pridobili iz recilkliranega papirja ali iz alternativnih vlaken kot je lan. Če se bodo ljudje držali načel in kupovali izrecno recikliran papir, lahko to postane resničnost. A take spremebe ne bodo lahka izbira za vsakogar. Vse to vključuje številne izbire okoljsko in družbeno prijaznih opcij v vsakdanjem življenju. Kupec ima izbiro. Lahko izbere, kar vpliva nanj in na okolje pozitivno. Če je kupec trdoživ in vedno znova zahteva po recimo ekološko rezgradjivem milu, se bodo le ta bohotila v vseh trgovinah, ne le v današnjih trgovinah z zdravo hrano. Visoke cene aktualnih eko-izdelkov se bodo tako s povpraševanjem znižale.

Medijska manipulacija otrok Piše: Pozitivke Piše: Aleksej Metelko v novih Misterijih www.misteriji.si Neka devetletna deklica je na vprašanje, kakšna naj bi bila njena popolna sobota, odgovorila takole: »Zjutraj bi vstala in odšla na zajtrk v McDonald’s in potem v nakupovalni center po nova poletna obla­čila in nove igrače, potem v Valley Worl­ds of Fun (družinski zabaviščni center), kjer bi se igrala ves dan, potem pa bi šla na pico in nazaj domov, kjer bi se igrala z novimi igračami in pomerila nova oblačila in potem gledala te­le­vizijo, dokler ne bi šla v posteljo.« Več kot 50 odstotkov anketiranih otrok je popolno soboto povezalo s pojmi vi­deo/televizija/glasba. Tem je takoj sle­dila hrana, šele nato so prišli na vrsto dru­žina/prijatelji, zunanje aktivnosti in počitek/sprostitev. Prek raznih medijev smo ljudje iz dne­va v dan vse bolj bombardirani z raz­no­vrstnimi oglasi. Podatki kažejo, da pov­prečnega evropskega potrošnika letno dose­že okoli trideset tisoč oglaševalskih sporočil. Oglasi pa, kot vemo, še zdaleč niso narejeni kar tako, samo da so. Izde­la­ni so na podlagi šte­vil­nih raziskav, takšnih in drugačnih analiz, vse to z namenom, da nam vzbudijo pozitivne ob­čut­ke, se čim bolje za­sidrajo v naših glavah in v določeni situaciji iz­polnijo svoje po­slan­st­vo. ******************** STE VEDELI, DA … • komaj šestmesečni dojenček že lahko vizualizira posamezen logo­tip podjetja in da se začne lojalnost določeni blagovni znamki že pri drugem letu starosti • že triletni otroci lahko prepoznajo sto različnih logotipov podjetij • so v ZDA leta 1990 namenili ogla­ševanju za otroke 100 milijonov dolarjev, do leta 2000 se je ta številka zvišala na 2 milijardi dolarjev, zdaj pa menda namenijo že kar 10 milijard dolarjev • so leta 1997 otroci do dvanajstega leta starosti porabili okoli 24 milijard svojega denarja, leta 2000 pa že blizu 30 milijard dolarjev • je v EU pretežkih ali debelih 200 milijonov odraslih in 14 milijonov otrok. Število takih otrok menda narašča po 400.000 na leto • je več kot polovica odraslih prebi­valcev EU pretežkih in če se bo ta trend nadaljeval, bosta do leta 2030 debela že dva od treh Evropejcev • je debelost eden najpomembnej­ših evropskih morilcev, za kar je kriv nezdrav način življenja • v ZDA kar 20 odstotkov otrok med prvim in drugim letom staro­sti vsak dan uživa gazirane pijače ******************** Mediji narekujejo stil življenja, ponujajo nam recepte za uspešnost, gradijo in rušijo ideale ter idole. Oglasna sporočila nas na vsak način skušajo prepričati, da moramo, da bi bili srečni, delati oziroma imeti to ali ono stvar. Vsi oglasi, pa najsi so videti še tako »potrošniku prijazni«, imajo v resnici en sam namen – prodati. Pojavi se vprašanje, ali tržniki ustvarjajo potrebe? Okoli tega vprašanja so se kresale iskre med ekonomisti, čeprav je odgovor pravzaprav na dlani. Naj prikažem na kratkem primeru. Zvečer bi radi za svojo dušo, v miru, nekaj kvalitetnega prebrali. Vzamete v roke najnovejšo številko Misterijev, a vam načrte prekriža tema. Nekdo bo po­mislil, da potrebuje svečo, drugi bo ob­čutil potrebo po bateriji, tretji po »žarni­ci«. Toda dejanska, osnovna potreba bo pri vseh treh potreba po svetlobi, med­tem ko so sveča, baterija in žarnica le na­čini za zadovoljitev te potrebe. In proizvajalci nenehno iščejo nove načine za zadovoljitev neke naše potrebe, tržniki pa nove načine, kako nam izdelek ali sto­ritev predstaviti tako, da bomo obču­tili potrebo (četudi lažno) in kupili. Za­ve­dati se moramo, da bolj kot želijo po­magati nam želijo pomagati sami sebi. Stvar je podobna kot pri zaposlova­nju. Ga ni delodajalca, ki zaposluje, motivira in plačuje nekoga zato, da bi zadovoljil potrebo te osebe po delu in plačilu. Stvar je ravno obratna: delodajalci imajo problem, ki ga morajo rešiti, zato zaposlijo človeka, ki popolni njihovo vrzel in zadovolji njihove potrebe. VPLIV MEDIJSKEGA POMPA NA OTROKE Oglasna sporočila imajo vpliv na odrasle ljudi, ki se kolikor toliko zavedajo dejanske­ga namena sporočil in jih temu ustrezno kri­tič­no filtrirajo. Kar mal­­ce grozljivo pa je samo pomisliti, kakšen vpliv imajo oglasi šele na ot­ro­ke, katerim se dosti­krat zdijo celo privlač­nejši od drugih reklam. Malčki tudi ne razliku­jejo med komercialnimi in drugimi sporočili ter šele pri približno osmem letu starosti za­čnejo dojemati, da so oglasi lahko zavajajoči in neresnični. Otroci so velik biznis, saj v ZDA oglaševanju za otroke menda namenjajo že 10 milijard dolarjev letno. O prihodnosti oglaševanja evropskim otro­kom je Paul Kurnit, avtoriteta za mlajši populaciji namenjen marketing in prvi človek uspešnega ameriškega podjetja KidShop, ki se ukvarja s tovrstnim marketingom, zapisal: »V Evropi je še veliko manevrskega prostora; tam je zlato, ki ga je potrebno izkopati.« Dodal je še, da se veliki marketinški akterji tega zavedajo in že imajo pripravljene ljudi ter mašinerijo. V neki njegovi prezentaciji iz leta 2003 zasledimo podatek, da so ameriški otroci v enem letu za pri­grizke, pijačo, zabavo in obleke porabili 200 milijard dolarjev. Poleg tega so imeli ne­po­sreden vpliv na po­trošnjo 300 milijard do­larjev in posredno vpli­vali na potrošnjo kar 500 milijard dolarjev. MARKETINŠKE STRATEGIJE Kako je tem velikim akterjem, ki cilja­jo na otroke in so po porabi denarja za oglaševanje v ZDA že leta 2002 zasedli prvih pet mest (McDonald’s, Coca Cola, Piz­za Hut itn.) uspelo dobiti nadzor nad trgom in kako ga obvladujejo? V čem je skrivnost njihove zasužnjenja otrok? Med trženjem odraslim in otrokom prav­za­prav ni večjih razlik, le da so otroci, mlajši ko so, bolj dovzetni za tovrstno oglaševanje in zaradi mladosti in neiz­ku­šenosti precej naivni. Raziskovalni psi­hologi pa se z različnimi prijemi (an­ke­tiranje, proučevanje otroških risb, sanj, strahov, vizij in želja itd.) skušajo vži­veti v njihov svet, seveda z name­nom vplivanja na njihove želje in potrošnjo. V ta namen imajo skrbno izdelano segmentacijo otrok po starostnih obdobjih: otroci med 3. in 8. letom imajo na pri­mer radi igrače, tisti med 9. in 12. letom radi tekmujejo in poslušajo glasbo, med 13. in 15. letom že dajejo prednost tehnologiji …) Veliki akterji imajo izdelane dovrše­ne strategije, sodelujejo na raznih kongresih in imajo zelo razvit na otroke usmerjen marketing. Po Kurnitu, ki je zelo iskan predavatelj na tovrstnih kongre­sih, je skrivnost v tem, da z otroki nave­že­mo stik čim prej. Predstavnica korporacije Coca Cola Karin Tan pa pravi, da je potrebno neskončno dolgo ponavljati isto sporočilo ter podjetjem svetuje, da bo njihov izdelek uspešnejši, če bodo uporabljali like iz risank. Neko podjetje, ki proizvaja športne copate, obiskuje šole ter v razredih poiš­če moderne in vplivne otroke. Tem nato podari zadnji model in tako se začne šu­šljati o blagovni znamki. S tem ustvarijo pritisk na vrstnike in kmalu si vsi želijo takšnih copat. TELEVIZIJA IN OTROCI Otroci so bombardirani z oglasi iz raz­ličnih medijev, od plakatov in otroš­kih revij prek radia in televizije do med­mrežja. Lahko bi rekli, da je v večini predelov razvitega sveta najboljše sredstvo za programiranje otroških možganov televizija. Statistike kažejo, da otroci v ZDA presedijo pred televizorjem kar 25 ur na teden in da tej dejavnosti otroci poleg spanja in učenja namenjajo največ časa. Kot dober prijatelj, ki je vedno na voljo zgolj s pritiskom na gumb, se je prikradla v veči­no otroških sob. Če jo otroci gledajo pod nad­zorom staršev, je lahko pozitivna in koristna, sicer pa lahko zelo manipulativno vpliva nanje. »Med risankami in otroškimi programi je največ oglasov za slad­karije in igrače,« pravi v svojem predavanju Otroci in oglaše­vanje zaskrbljena mamica Jadranka Je­zer­šek Turnes in dodaja, da imajo otroci radi televizijske oglase, »ker so kratki in se pogosto ponavljajo – otroci se jih učijo na pamet, tudi če vsebine ne razu­mejo; ker večino oglasov spremlja glasba ali celo jingle, ki se ga otroci z vese­ljem učijo na pamet; ker so mnogi oglasi čustveno obarvani in vedno ponujajo rešitev iz stiske ali pomiri­tev nastalega spora med starši in otroci, možem in ženo … nastopajoči so simpa­tični in zadovoljni; ker v oglasih nastopajo ose­be, ki bi jim bili mladi radi po­dobni. Prikazane osebe so lepe, zapelji­ve, us­peš­ne, ljubljene …« POLITIČNA MANIPULACIJA? Zanimivo si je ogledati še neko drugo manipulacijo otrok in sicer politično. Gre sicer bolj ali manj za ugibanja, pa ven­darle obstaja neka rdeča nit. Teoreti­ki zarot menijo, da se otroke prek risank že od malih nog uči politično in družbe­no ideologijo ter navaja na življenje po teh merilih. Vzemimo za primer pri nas nekdaj ze­lo priljubljeno risanko Smrkci, ki naj bi pospeševala komunistično/socia­listič­no idejo. Med seboj si delijo vse in povsem naravno je, da hrano, ki jo pri­dela za to usposobljen Smrkec, brezplač­no razdelijo vsem v enakih porcijah. Ni potrebe po profitu. Po videzu se le malo razlikujejo (enaka barva, obleka), le toliko, da jih lahko razlikujemo med seboj. Ata Smrk, veliki šef, pa je za razliko od ostalih sebi enakih ovit v rdeča obla­čila. Kjer koli so, pojejo svojo himno, ki izraža njihovo pripadnost, in vedno de­la­jo za skupno dobro. Vsak Smrkec zna opravljati le svoje delo in se ne vtika v druge. Dela pač kar zna ali kar mu je bi­lo dodeljeno. Noben Smrkec nikoli ne odi­de, niti nobeden nov ne pride v njihov kraj. Kdo pa je največji sovražnik ko­munizma? Kapitalizem seveda. Predstavlja ga v dvorcu živeči Gargamel, kateremu je edini cilj ujeti Smrkce, jih skuhati in pretvoriti v zlato. Zanima ga sa­mo kako obogateti in nič ga ne bo ustavilo, pa če potem takoj umre. Ustavimo se za hip še pri izredno pri­ljubljeni novejši seriji za otroke, Telebajs­kih, katere glavni namen naj bi bil nare­diti otroke poslušne in jih pripraviti na Big brother stil življenja. Živijo v izoli­ra­nem okolju, brez ljubezni staršev in osta­le družbe. Vsi so različni, a živijo po ena­kih pravilih; ko jim na primer glas iz nekakšnega periskopa reče, naj gredo ven, gredo ven itd. Če naredijo kaj naro­be, se nanje ujezi sonce (v katerem je obraz dojenčka) in še bi lahko naštevali. Morda kdaj drugič. Aleksej Metelko KAJ POGOSTO IZRABLJAJO PODJETJA PRI OTROCIH? Otroci radi zbirajo stvari, zato podjetja svojim proizvodom dodajajo raznovrstne igrače, za katere vemo, da imajo velik psihološki učinek na otroke, nato pa otroke prepričajo, da jih morajo imeti. (Mcdonald’sov Happy Meal …) Otroci imajo radi občutek pripadnosti, zato jih vabijo v razne klube, na zabave in tekmovanja, s čimer razvijejo lojalnost njihovi blagovni znamki. (Disney, Burger King, MTV, Nickelodeon …) Dvoje ali več podjetij se poveže in oglašuje proizvode drug drugega, da bi dosegli večje občinstvo. Burger King je na primer pred izidom filma o Ninja želvah promovi­ral njegove glavne štiri junake, v zameno pa je dobil svoje mesto v filmu.

Destructive practices such as overfishing and the fishing of forage species are nothing to get happy about. Though emperor penguins may star in their very own movie, they are at risk because commercial fishing in Antarctic waters places increasing pressure on food chains and availability. Fishing for krill, tiny shrimp-like organisms, and small fish that are the primary food source for many larger animals in the ecosystem is risky business. Management that considers the importance of these forage species in the ecosystem is vital for the healthy future of our oceans. At the rate we’re going, by the year 2048 oceans could be home to nothing more that some jellyfish and a bunch of seaweed! Do your part to stop the destruction today! Make your voice heard by sending a message to President Bush.

hja, bobozne sanje... takele sem jst hotu met ze pred leti... pol pa je blo srecanje, pa so bli fsi tolk sramezljivi da so rabl 2 al pa 3 piknike da so sploh kako rekli kaj sele da bi kaj 'vecjega' organizirali. sicer pa upanje vedno ostaja!

Tradicionalni zaključek akcije Za lepšo Ljubljano Vir: MOL Tradicionalni zaključek akcije Za lepšo Ljubljano 2007 bo ekološka akcija čiščenja Ljubljanice v soboto, 21. aprila, med 9.30 in 14. uro, ki jo bo spremljal priložnostni kulturni program na obeh nabrežjih Ljubljanice in v parku Zvezda. Akcija Za lepšo Ljubljano 2007 se bo uradno zaključila v soboto, 21. aprila 2007. Pri čiščenju javnih površin na območju MOL ves čas akcije med 22. marcem in 22. aprilom sodeluje vseh petnajst turističnih društev na območju MOL, druga interesna društva in JP Snaga. Večina turističnih društev je na obrobju Ljubljane, zato je njihovo sodelovanje v tej akciji še posebej pomembno. Turistična društva bodo v sodelovanju z drugimi interesnimi združenji in prostovoljci na območjih, na katerih delujejo, koordinirala in izvedla skupaj 79 čistilnih akcij, v katerih je sodelovalo najmanj 2 500 udeležencev. Kot vsako leto se bo tudi letos akcija simbolično zaključila s čiščenjem reke Ljubljanice. V soboto, 21. aprila 2007 se bodo ob 9.00 uri na Špici zbrali potapljači Društva za podvodne aktivnosti Vivera s kolegi potapljači iz drugih krajev Slovenije in tujine. Skupaj z ribiči, gasilci in čolnarji se bodo ob 9.30 lotili čiščenja dna Ljubljanice med Špico do Tromostovjem. Za čiščenje nedostopnih brežin Ljubljanice med Šentjakobskim in Zmajskim mostom bodo poskrbeli športni plezalci in alpinisti Športno raziskovalnega društva Biosfera. Na nabrežjih Ljubljanice se bo med 11.00 in 13.00 uro odvijal kulturno-zabavni program. Povodni mož bo med sprehajalkami ponovno iskal svojo Urško, s katero bosta odplesala v valove Ljubljanice. Gladino Ljubljanice bodo dodatno razburkali čolnarji, ki bodo uprizorili pravo bitko čolnarjev na Ljubljanici. Vsi zbrani odpadki iz Ljubljanice in nabrežij bodo na ogled in v opomin razstavljeni na Čevljarskem mostu. Tam bodo mimoidoči lahko brezplačno dobili tudi cvetoče lončnice, s katerimi bodo pripomogli k lepšemu izgledu mesta. V parku Zvezda bo gostinska družba Marche med 10. in predvidoma 14. uro v počastitev dneva Zemlje postavila nov rekord s humanitarnim poslanstvom za Guinessovo knjigo rekordov. Štiristo metrov jagodnega peciva bodo razrezali v 5.000 kosov in jih prodajali po simbolni cen 1 EUR za kos. Zbrana sredstva bodo namenjena ustanovi za pomoč otrokom z rakavimi in krvnimi boleznimi, prvi kos pa bo kupil župan Zoran Janković.

Tema: Lunin Party

Umanotera: Podnebno Sporočilo mag. Vida Ogorelec Wagner video >>>

Veliko mest ogroženih zaradi dviga morske gladine Več kot dve tretjini velikih svetovnih mest se nahaja na območjih, ki so občutljiva na globalno segrevanje in povišanje morske gladine ter več milijonov ljudi na območjih tveganja poplav in hudih neviht, je potrdila nova raziskava, objavljena v časniku Environment and Urbanization, ki so jo izvedli na Institutu za okolje in razvoj v Londonu (IIED). Kar 634 milijonov ljudi živi na ogroženih obmorskih območjih po svetu (po definiciji gre za tista, ki so manj kot 10 metrov nad morsko gladino), to število pa se narašča. Večkot 180 držav je naseljenih v nižjih obmorskih območjih, priblizno 70 odstotkov med njimi ima urbana območja z več kot 5 milijoni ljudi, ki so ogroženi. Med njimi so tudi Tokio, New York, Mumbaj v Indiji, Šanghaj na Kitajskem, Džakarta v Indoneziji in Daka v Bangladešu. 75 odstotkov ljudi, še posebej revnih, ki živi na ogroženih območjih, je iz Azije. V raziskavi ni pokazanih jasnih časovnih okvirjev za dvig morske gladine ali poplav v določenih državah, a raziskovalci opozarjajo, da rešitev problema ne bo poceni in da morda vsebuje selitev mnogo ljudi ter gradnjo varnih struktur. Obenem dodajajo še, da naj države razmislijo o zmanjšanju rasti populacije v obalnih območjih. Neodvisno od te raziskave je Medvladni panel o podnebnih spremembah objavil osnutek poročila, v katerem so pokazali, da se na obalnih linijah že vidi vpliv dviga morske gladine. V osnutku piše tudi, da bo zaradi dviga morske gladine poplavljenih priblizno 100 milijonov ljudi vsako leto do 2080. Opozarjajo še, da sta ogroženi tudi dve največji mesti v severni Ameriki, Los Angeles in New York. Več: http://www.washingtonpost.com/wp-dyn/conte...7032900465.html Vir: http://www.umanotera.org vir: sonceve pozitivke 22.APRIL - DAN ZEMLJE - VSAK PO SVOJO VREČO SMETI Slovenci lahko poberemo 10.000 velikih vreč smeti --- Umanoteri lahko zaupate 0,5 % svoje dohodnine

Ima pa tudi merkator v vecjih trgovinah vedno vec ponudbe bio hrane. Super, upam le, da je res bio.

Tell the Bush Administration to Protect Gray Wolves! A new Bush Administration proposal to strip gray wolves of federal protection would pave the way for mass killings of wolves in Yellowstone's wild country and central Idaho. This reckless plan would turn over wolf management to state agencies. Idaho is already gearing up to kill off the majority of its wolves. With oil and gas drilling, logging and road building chipping away at crucial wildlife habitat across the Rockies, leaving wolves unprotected could drive them back to the brink of extinction. Submit your Official Citizen Comment opposing any plan that would strip wolves of federal protection and leave them vulnerable to mass killing. http://www.nrdcactionfund.org/assets/images/button_takeaction.gif --- Help to support divestment in SUDAN >>> Help to stop killing in Durfur >>> http://www.savedarfur.org/images/save_darfur_splash_images/SD-logo.gif

ha, to bi blo pa zanimivo obiskat freia, veliko srece

Aha... hvala za odgovor! Torej se ne izplaca kupovati biolosko pridelane prehrane, razen nekaj malenkosti in jo rajsi kupujem v slovenskih bo stacunah? kaj pa sojino mleko in produkti?

nov klik - HELP to stop global warming! http://dingo.care2.com/races/globalwarming/helpstop.gif http://dingo.care2.com/races/globalwarming/hand_plant.jpg http://dingo.care2.com/races/globalwarming/btn_freeclick.png