Vceraj in danes, ko si in bos razmisljal o sebi, si in bos ustvarjal tvojo in njeno prihodnost. Vceraj in danes, ko si in bos na sebi naredil kar si, si in bos ustvarjal tvojo prihodnost in prihodnost tvojega otroka ter njegovih otrok... Vzgajal si jo od kar te je zaznavala (nosecnost) in jo bos do tvoje smrti. Cetudi ne bi spregovorila besede recimo. Za bolj konkretne odgovore, pa treba bolj konkretno vprasat, pomoje. Zanimivo je, da sem se ravno o tem pogovarjal dva dni nazaj z eno mamo, ko sem naokoli vozil njeno 2 meseca staro dojencico. Pravi da se ne ozira kaj prevec na mnenja drugih. Sam pa sem ji pritrdilno odogovoril ter dodal, da so potrebe dojenckov razlicne; eni rabijo vec, drugi manj blizine. Sama je povedala, da so starejsega otroka veliko pestovali itn, in so ji govorili, da bo razvajen. No, sedaj se nikakor ne zdi, da je mali razvajen. Dojencek, otrok, odrasli, clovek pac potrebuje blizino, mater, toploto, stik itn. Koliko potrebuje, pa dokler je bitje normalno, samo pove. Ce ne drugace pa z jokom. Malce manj prijetno pa je, ce otrok ne izraza svojih potreb. V tem jih torej morajo starsi se toliko bolj prepoznati. Kaj je res, bolje in prav, bo pa kaksen strokovnjak povedal.