andrej

Free, tale zgodbica ni nič povezana z omenjeno temo. Sploh pa je fikcija, vsaj moja, vsaj do zdaj. Sem ravno z dopusta spočit in naspan, pa me je malo zaneslo. Če pa se oglaša vest potem pa nisi naredil nič. Potem je bolje da greš takoj domov. andrej

Ja, imate prav poslušat je treba srce, pa kaj ko se razum prevečkrat umeša. Še najbolj pa me je Pokowc, ne vem kje je pobral kdo preveč zahteva od mene sem pa ravno včeraj razmišljal o tem, da imam mogoče malo previsoke standarde in zahteve na vseh področjih življenja in še res sem sam najbolj zahteven do sebe. Se moram malo sprostit. andrej

Imam problem in vprašanja za vas. Imam zelo močno intuicijo. Dogaja se mi da v družbi drugih takoj začutim njihovo razpoloženje, če so mi ti ljudje blizu še toliko bolj. Naprimer če je prijatelj ob meni v stiski ali depresiji sem kaj kmalu tudi jaz. Dolgo sem rabil, da sem te občutke ločil od lastnih. In potem se tu ne ustavi, zaznam zakaj je tako in kaj bi moral tisti storiti. Vendar pa potem nastopi problem. Ne vem kaj s tem početi. Najraje bi vse povedal pa se bojim ali me bodo razumeli, in če, kaj če to zares storijo pa so posledice nepredvidljive ali celo slabe. Stalno se mučim s tem. Ker pa mislim, da je to poseben dar vas prosim za kakšen navset ali vašo izkušnjo. andrej

Slišal sem, bral sem pa ne znam. Zato me zanima, če ima kdo kaj izkušenj ali če kaj ve. Mogoče kaka knjiga, delavnica ali kaj podobno. andrej

Tole si želim že nekaj časa napisati, pa bom sedaj ko je še vse bolj počitniško. Ena zgodba z dvema koncema. Znajdeš se nekje daleč od doma in vseh skrbi v družbi prijetnih ljudi. In se zapleteš v pogovor s človekom, ki ti je prijeten in te privlači. Tudi ona/on ti poklanja komplimente in sploh se počutiš ponovno privlačen, zaželjen in sploh mlad poskočen in ves svet je tvoj. In tako naprej dokler ne pade predlog za sex. In potem sta dve možnosti. 1. Joj saj bi ampak sem poročen pa žena otroci res ne vem če je to prav. Kaj bo rekla žena, kaj če se zve kaj bodo rekli. Pa tako privlačna je, ne ne bom postavil na kocko svojega udobnega življenja z družino, preveč tvegam nič ne bo. Potem pa zvečer v hotelu, sam v postelji razmišljaš kako bi bilo lepo en tak divji sex, fatazija te zanese še malo dalj od realnosti in se premetavaš po postelji in ne zaspiš. In zjutraj ves čar večera izgine zopet te napadejo vse skrbi in vskadanjik in gremo naprej po starem. In potem se vsako toliko časa spomniš na ta dogodek ko ležiš doma v postelji ob ženi, kako bi bilo če bi.... 2. Naj gre k vragu vse skupaj, danes je svet moj alo gremo. In greš in se imaš fino in ugotoviš da je to fino da pa ni to isto kot doma, si pa zadovoljen da si premagal sebe in da si preživel prijeten večer. In potem doma čaka žena in ti komaj čakaš da vidiš njo saj sedaj še bolj veš da je ona prava in edina in zvečer v postelji ... nebesa. andrej

Dobrodošla in kar pogumno. Tudi jaz izvajam tukaj že kar eno samoterapijo in sem zelo vesel za vse te ljudi tukaj. andrej

Narobe je tudi, vendar še vedno bolje kot otroka prikleniti nase s čustvenim izsiljevanjem in občutkom krivde. Vseeno je bolj pošteno, da ga spodiš, če sam ne zmoreš tega preskoka. andrej

Pokowc ti pa prav zares vse veš, vsaka čast. Bom preveril in hvala. andrej

Suzi, sploh ni na pol, samo imam že tako toliko obveznosti, da ne morem bolj konkretno. Če pa si slučajno na obali, kjer živim in delam pa kar pokliči, za kavo imam vedno čas. Če mi sporočiš preko mejla, kam ti lahko sporočim moj telefon ti povem. Ne bi pa glih tukej moje telefonske številke. andrej

Še vedno smo negotovi na svoji poti, zato tako paše če še koga srečaš, ki podobno misli. Suzi nič ne boš udarila mimo, če malo pobožaš moj ego. Hvala ti in kontra! andrej

Zdej mogoče zgleda malo kot da hodim po svetu in sodim ljudi in jim pridigam, pa ne gre za to. Gre za to, da sem vedno zatiral te misli in vedenja v sebi, pa imam občutek, da zaradi strahu ne zaradi česa drugega, zato bi rad premagal ta strah in se izpostavil takrat ko mislim da je prav. Sploh pa sem že nekje povedal da imam probleme z izražanjem svoje notranje moči kar se izraža na vseh področjih življenja. Veeeeliko sem že naredil me pa še veeeeeeč čaka. andrej

Suzi, sem pozabil, za začetek je tule zgoraj en kvadratek z mojim mejlom, vedno se veselim spoznati take ljudi kot so tule na forumu. Je pa poglobljeno razumevanje in sprejemanje nasprotnega in tudi lastnega spola zelo zanimiva tema. andrej

Suzi, tole moč je pa tudi moja pot in cilj, zares fino. andrej

Hvala vsem za tele misli, zelo mi pomagajo. Suzi točno vem kaj govoriš, ni sicer glavobol mi pa srce razbija malo preveč, da bi bilo normalno v takih situacijah. Ravno sedaj sem v neki taki situaciji poskušam se izraziti povedati pa ne vem če delam prav. Poslušam in najraje govorim o lastnih izkušnjah, poskušam ne pridigati, zelo težko pa dam konkrweten nasvet se preveč bojim posledit. V tem primeru ne vem kam bo vse skupaj šlo. Se pa učim prepuščati in ločiti od problemov drugih, konec koncev, če s svojimi besedami sprožim neko dejanje in posledice drugemu je to njegov problem, izbira je njegova. Je pa tudi tako, če je nekdo pripravljen sliši, če pa ne pa ne sliši. Eni prijateljici sem že neštetokrat povedal kaj si mislim in kaj je njen problem, vedno znova reče. prav imaš pa nič, še vedno se vrti v krogu. Tudi prav, jaz sem povedal svoje. Velikokrat pa se pojavi dvom ali zares to vem ali je vse samo v moji glavi ali kaj. Moram še trenirat. Tudi tebi Free hvala za odgovor, res imam težave v takih situacijah obdržati energetski nivo, ponavadi pridem domov še sam v depresiji namesto, da bi bilo obrato. Gremo v disco! andrej

Veš kaj Free tole me vedno malo razjezi, da sem imel privilegij. Veliko krat slišim ja ti lahko imaš srečo zato in zato. Ni res, vsak ima možnost, le delat je treba. Včasih je zelo težko in tisti, ki imajo še težje preizkušnje imajo v bistvu še več "sreče", ker je šola močnejša in lahko postanejo še močnejši. Mi je prav všeč da si tole napisal, ker me to že nekaj časa muči in jezi. Imam srečo ja, srečo da si upam. Tudi jaz sem pil pahnjen v svet, ki mi ni bil všeč in me ni podpiral, ampak izbira je bila moja in samo moja. andrej

Ja, free sej takoj ko sem napisal ekonomija sem pomislil, saj nekaterim je pa ekonomija prav ljubezen, zakaj ne bi bila še meni. Bom poskusil. No z birokracijo bo malo težje. andrej

Nataša, vse skupaj še sam premlevam, sploh pa je v tem trenutku vpletenih preveč ljudi, da bi tule govoril o tem. Počasi si razčiščujem, sploh pa vse skupaj lahko spremljate tukaj, tale forum mi je kot neka terapija in se zahvaljujem vsem za sodelovanje. andrej

Otroci so posebna tema, kaj nekateri počnejo znjimi je prav groza pa sploh ni važno ločeni ali poročeni. Zakaj pa toliko razpadov zaklonv. Energetski nivo zemlje in vseh nas je vedno višji to pa pomeni, da vse težje živimo v laži, da vse težje živimo drugače kot taki kot smo oz. tako kot nam govori družba in družbene norme in stari vzorci. In vsi tisti, ki v zakon ali skupnost niso stopili iskreno in s srcem sedaj spoznavajo da so šli preko sebe in da delajo škodo predvsem sebi in ne morejo več tako, zato grejo naprej sami ali z drugimi ljudmi, ki jih podpriajo na njihovi poti. Vse prevečkrat ljudje podležejo vzrocem v družbi in delajo nekaj na silo vendar dolgo ne gre tako, če ne drugo pa zbolimo. Proces partnerstva in tudi ločitve mora prinetsi koristi tebi in drugemu, moramo biti vedno iskreni najprej do sebe in potem še do drugih. andrej

Včeraj sem bil kar žalosten, ko sem poslušal govor našega ljubega škofa ob marijinem prazniku na Brezju. Koliko nestrpnosti do drugačnih, koliko sovražnosti in nerazumevanja in to na svetem kraju Marije, ki je poosebljena ljubezen. Res žalostno, Mislim, da je Marija jokala. andrej

Vreme kar precej vpliva na moje razpoloženje, sicer vedno manj vendar še vedno. Najboj me zatolčejo fronte, pa megla te pa res ne prenašam. Kot da pritiska name z vso težo. Sicer pa imam najraje poletje, vročino, takrat se počutim svoboden. andrej

Moj poklic mi je zares všeč, se ne samo prepričujem, pa kaj ko je tega v poslu le 20% vse ostalo pa je birokracija in ekonomija. Če ima kdo kakšno idejo kako brez tega je dobrodošel. andrej

Še malo na to temo. Ko so otroci majhni so tako ranljivi in nesamostojni (že samo fizično, kaj šele ostalo), da za svojo varnost rabijo take junake. Na poti odraščanja pa morajo vzpostaviti svoj vrednostni sistem, svoja načela in svoj pogled na svet. In če hočejo slediti sebi, morajo začeti z nule zato se morajo ločiti od staršev od njihovih nazorov in vrednot, če hočejo to storiti jim je lažje, če spoznajo, da mi nismo junaki in da imamo polno napak. Več jih imamo lažje se zanesejo nase in lažje začnejo iz nule. Zato ni nagrada staršem, da te otroci ko odrastejo kujejo v nebo in si želijo biti kot ti, ali še slabše, da te obiskujejo in stalno kličejo in podobno. Nagrada je ko zaživijo polno samostojno življenje pa če jih nikoli več ne vidiš. Sedaj ko sem starš vem, da je to zelo težko sprejeti, vendar tudi vem, da je otrokom še težje ločiti se od staršev in začeti lastno življenje. Zato ne maram staršev, ki poskušajo vezati svoje otroke nase za celo življenje, v tem ne vidim nobene ljubezni samo sebičnost. Vem to je zelo težko, vendar če s to mislijo podariš otroku življenje in se na to pripravljaš celo nejgovo otroštvo in ga tako tudi vzgajaš, ti je potem ko pride ta čas lažje. Na koncu si ponosen na svoje otroke, ker so samostojne osebe, ki razmišljajo s svojo glavo, ponosen pa si tudi nase da si uspel vzgojiti take ljudi. Sam imam še majhne otroke in močno upam in se trudim, da bi bil tak. Mogoče mi bo uspelo. andrej

Jaz se priklonim vsem ženskam tega sveta! andrej

Če že moram kaj izpostaviti bi izpostavil ISKRENOST in ODGOVORNOST do sebe in sveta. andrej

Bom še jaz malo o moji drugačnosti. Čeprav je to čisto nova in zanimiva tema bom pa tukaj bolj na kratko. Doooolgo sem se trudil sprijazniti se s svojo drugačnostjo na večih področjih (konkretno mogoče kdaj drugič). Vedno sem se počutil kot kukavičje jajce v svoji družini. Imel sem to lastnost, da sem se vedno zaprl in naredil ščit okoli sebe in se me ni nič prijelo. To pa pomeni da se me ni nič prijelo ne dobrega, kar je slabo pa tudi nič slabega kar pa je bilo dobro. Kakor koli, sam sem moral vse skupaj predelati. Kar pa se mi zdi pomembno pa je to, je sicer že zelo izrabljeno vendar iz izkušenj vem da je resnično. Ko sprejmeš sam sebe te sprejme tudi okolica. To je prav čudežno. andrej