andrej

Sreča je na strani pogumnih! andrej

O Sapramiška! andrej

Tole vse skupaj imam že kar nekako razdelano. Verjamem pa ne v posmrtno življenje ampak v neskončno bivanje v različnih formah, vse je energija in materija, tudi telo je le močno skoncentrirana energija. Tu na zemlji smo, da pridobimo določene izkušnje, ki jih v drugih energetskih nivojih ne moremo. Še posebej nam pri tem pomaga svobodna volja in izbira. In tukaj smo dokler se ne naučimo svoje lekcije. Moj moto pa je, da poskušam zraven tudi čim bolj uživati, saj nam naše telo in bivanje na tejle zemljici lahko prinese mnogo užitkov, ki jih drugače ne bi nikoli izkusili. andrej

No pa bom še jaz nekaj dodal, saj nisem mislil, ampak če imam že o vsem svoje mnenje pa še o tem. Všeč mi je kako hitro in natančno si nas ocenil, seveda se motiš, ampak to ni pomembno. Zanima me kaj pri bogu pa si iskal ne tem naslovu? Pa ja ne verjameš v zvezde? Vsak ima možnost izbire s kom, kdaj in kje komunicira in to je samo eden od načinov. Je pa tako, tisti, ki je pripravljen slišati tudi sliši, tisti, ki ne mu lahko s kladivom zabijaš v glavo pa ne gre, glede na to da si se kljub vsemu znašel na tem webu, semi zdi da tudi ti nekaj iščeš. Želim ti vso srečo pri iskanju in v življenju nasploh. andrej

Eno je sprejemanje drugo pa strinjanje ali odobravanje. Ni potrebno da se z nekom popolnoma strinjaš in odobravaš vsa njegova dejanja da ga sprejmeš, le razumeti ga moraš. andrej

Jaz menim da Slovenci, močno pa dvomim da tako misli Evropa, nas je premalo in premalo jih je imelo to srečo zato verjetno v svetu velja kaj drugega, kaj pa vem rečmo Skandinavci andrej

Sem se pa ob tem spomnil še na neo stvar. Svet okoli nas nam nenehno nekaj sporoča in ko nas nekaj na nekom tako močno zmoti sigurno v sebi nosi neko sporočilo. Ne vem, mogoče te to moti na sebi, mogoče si tudi ti želiš biti tak, da se požvižgaš na celi svet, ali ne vem kaj. Včasih je dobro take stvari malo raziskati. andrej

Neumnosti naših starih mam: Dojenček naj je sladkor da si okrepi kosti, če kolca mu daj limono, če ima mrzle noge kolca, hitro nogavičke pa četudi je 33 stopinj... andrej

Verjetno niti nebi živel dosti drugače kot sedaj, samo neizmerno bi užival ker sploh ne bi mislil na denar in pa prepotoval bi cel svet. andrej

Elena tole je pa res zanimiva izkušnja. Prvič od nekoga slišim tako zgodbo. Je pa res, da so to zelo močne energije in da te premaknejo. Tudi jaz sem imel kar eno leto težavno obdobje, ko sem razčiščeval svoje vzorce in blokade, ampak na koncu si bnogo boljši človek. Verjetno vsak dobi tisto kar rabi in kar lahko prenese. Upam, da nisi izgubila vero v dobro. Na žalost pa s tabo vse skupaj doživlja tudi tvoja okolica, kljub temu menim da vse skupaj deluje v dobro vseh le poti so lahko težavne. Ravno sedaj berem knjigo Peta gora od Coelhota kjer govori ravno o tej težki poti in preizkušnjah, ki jin pred nas postavlja bog, mogoče ti bo kaj pomagala. andrej

Jaz sem pa ponosen, da sem v življenju naredil določene stvari in to kljub zares globokemu strahu, ponosen sem da sem šel preko teh strahov in stvar naredil, pa četudi ni uspela, na koncu sem bil močan, da bi premikal gore. andrej

Jaz pa imam najbolšega prijatelja, ki je prijateljica. Brez kakršnih koli zavor ali težav si poveva vse, ampak čisto vse. No saj imam pravzaprav kar dve, še žena. Nikoli nisem imel težav z ženskami priajteljicami, ravno nasprotno, še lažje sem bolj odkrit z ženskami kot z moškimi. Torej v taka prijateljstva verjamem. andrej

Kljuka, apsolutno mislim tako! Edina razlika je tista, ki jo je zakrivila mati narava! Bi pa tudi jaz želel, da malo bolje razjasniš tvojo trditev ženske so podrejene moškemu, vendar enakopravne. V kakšnem smilsu so podrejene in kako so potem enakopravne? Kaj s pravnega stališča ali kako? andrej

Saj so tudi druge stvari, na katere sem ponosen ampak še posebej pa sem ponosen na to kakšen oče sem! Upam, da bodo nekoč, nekje tako mislili tudi moji otroci. andrej

Ne morem tako hitro premisliti kateri je tisti me pa že nekaj časa bega ena misel v tej povezavi. Zanimivo mi je kako gre razvoj in izumi v smer povezanosti celega sveta v eno. Mogoče bomo končno zopet spozali da smo eno, celota. Najprej elektrika, pa telefon, televizija, internet pa mobilni telefoni, res dobivam občutek da smo vsi v vsakem trenutku povezani. Za enkrat s pomočjo tehnologije mogoče čez čas tudi drugače, duhovno, telepatsko. andrej

Jaz nikoli nisem pogledal v knjige, prprosto sem šel v trgovino in pogledal kaj mi pade v oči. Sploh se pri duhovnem razvoji popolnoma zanašam na intuicijo, pri tem sploh ne gledam knnjig, kar mi pride na pot. Ponavadi mi šele kasneje pride pod roke kakšna knjiga ali članek, ki samo malo poglobi izkušnje. Škoda, da ne morem tudi na drugih področjih življenja tako. Pri drugih stvareh pa sem bolj ziheraš, vedno vse dobro premislim, kar pa večkrat ni vredu, saj se skozi premlevanje izgubi tisti prvi instinkt in potem ne vem kako naprej. andrej

O kristalih ne vem dosti, sem se pa tule spomnil, da sem imel obdobje ko sem vedno nosil sabo kameno strelo, sploh se nisem dobro počutil brez nje. Vidim, da je v povezavi z ribami. Verjetno v določenem obdobju potrebujemo tudi tako energetsko podporo. andrej

Tale tema sprejemanje staršev se mi zdi zelo zanimiva, zato bi mogoče napisla še mojo izkušnjo. Ko sem začel z reikijem je bila ta tema skupaj z otroštvom prva na sporedu. Nisem si jo izbral sam, kar nekako prišla je, ker skozi njo spoznamo veliko stavri o sebi. Ne bi preveč na dolgo, skratka moje sprejemanje starševc je potekalo po tem vrstnem redu: spoznanje, sovraštvo, razumevanje in na koncu sprejemanje. Ja tudi sovraštvo je trajalo nekaj časa. Nisem razumel kako so lahko storili določene stvari in zato sem jih tudi sovražil. To na srečo ni trajalo dolgo. Na koncu pa sem šel na rebearthing (tole ne vem če je prav napisano) in tam sem spoznal, da sem si v bistvu vse skupaj zakuhal sam. Na svet sem prišel že z določenimi nalogami in starši so zelo dobro odigrali svojo vlogo. Takrat sem spoznal, da so delali točno tisto kar so morali in da so delali po svojih najboljših močeh. Sedaj starše globoko spoštujem in ljubim in si želim, da bi tudi jaz kot starš uspel tako kot so oni. Le še naučiti se moram vse to povedati njim. Da jih ljubim in da jih spošzujem, namreč. Je pa to dolga zgodba, mogoče bom ob priliki povedal še kaj. andrej

Racno včeraj sem nekaj prebral na to temo v knjigi Peta gora od Coelhota: Minjlivo je tisto kar nas preizskuša in večno je tisto kar nas nauči. Nekako tako, ni pa dobesedno. andrej

Sprejemanje staršev je pa res posebna zgodba. Kar lep čas in zelo intenziven sem jih spoznaval in dokončno sprejel. Skozi to pa sem se veliko naučil. Zelo pomaga, če poskušaš izvedeti kakšno otroštvo so imeli oni in kakšne starše, potem jih lažje razumeš. Pomaga pa tudi to da imaš sam otroke. Potem šele vidiš, da to sploh ni lahko. andrej

Prav dobro sem se nasmejal ob pripombi, še dobro da tega nisem opazila v puberteti. Z ženo se vedno smejiva, ko opaziva pri najinih otrocih kakšne take "pomanlkjivosti" in si rečeva, bodo imeli vsaj v puberteti kaj dela. andrej

Tudi jaz nisem prijatelj birokracije, res mi gre na živce vse bolj je sama sebi namen. Pa vsa gospodinjska dela tudi ne maram, razen včasih kuhanje ko imam čas. andrej

Vsi smo popolni saj smo vsi božji otroci. Tole se pa kar malo cedi, ampak je tako. andrej

Saj vsi vemo, stvar ni v nacionalnosti ali barvi itd. ampak v človeku. andrej

Razumem kameleonstvo v smislu preživetja, ampak v smislu ugajanja in prilagajanja okolici zaradi sprejemanja, tega pa ne maram, čeprav tudi to razumem. Take tudi jaz takoj spoznam in mi niso nič več zanimivi, vse kar povejo ima neko drugo ozadje in ne iskrenost, tega pa ne maram. andrej