andrej

Še nekaj glede strpnosti. Družina moje mame je bila po vojni izgnana v tujino. V Avstriji so jih sprejeli v begunskem centru. Kasneje so imeli možnost vključitve v njihovo družbo kar so tudi uspešno storili. Vedar pa ni bilo lahko, družba je pač na njih gledala kot na begunce če hočete čefurje, to je privedlo do tega da naprimer otroci mojih tet ne govorijo slovensko (to je sicer še tudi druga tema). Zato se vedno ko me malo prime nestrpnost spomnim na to, kako so na moje sorodnike gledali v drugi državi in kako mi gledamo na naše begunce in priseljence. Tudi oni so sorodniki nekoga in ta ve da so to dobri in pošteni ljudje (velika večina) in tudi on ne more razumeti da mi tega nočemo videti. andrej

Zato pa pravim, pravi moški in ženska je tisti, ki ima uravnoteženo moško in žensko plat - intuicijo in akcijo. andrej

Jaz pa mislim drugače, naj kar pridejo. Imam kar nekaj prijateljev beguncev, ki to niso več, iz Bosne in Hrvaške. Spoznal sem, da so tisti, ki pridejo in se vključijo v našo družbo samo najboljši. Predstavljate si kakšen napor in pogum je potreben da greš živet v drugo državo kjer ti je vse tuje, taki ljudje so pogumni in pametni, zato nam prinesejo samo najboljše in imamo od njih v bistvu velike koristi. Tudi tisti Slovenci, ki se podajo v tujino so samo najbolši in najpogumnejši in taki se ponavadi tudi ne vračajo. andrej

Mislim, da je to kar pravi Vanja, da ima poročena ženskav družbi drugačen status res. Saj sem že povedal, kako sem bil presenečen nad reakcijo ljudi ko sva se poročila, kot da sva bila šele takrat res skupaj. Vse to meni sicer sploh ne leži, ampak žal je družba še vedno taka. Še veliko imamo za delat na tem svetu, lokalno in globalno. Vedno se sprašujem kje je tista meja kvantitete ko se bo vse skupaj obrnilo. Menim namreč, da je potrebno določeno število ljudi z drugačnim mišljenjem da se cela družba obrne. Glede na potek dogotkov in spremembe v ljudeh sem optimist, mislim da nismo več daleč od preobrata. To vidim tudi po tem, kako reagirajo ljudje s starimi vzorci, kakor da še malo brcajo v prazno hkrati pa vejo, da nimajo več dovolj možnosti. andrej

Tole razpravljanje o zvestobi mi je res všeč. Zanimivo mi je da razpravljajo pretežno ženske (ali pa je to na celem forumu), ampak vseeno. Se mi zdi da zaradi zgodovinskih in tudi zgodovinsko-ekonomskih odnosov med spoloma ženske čutijo, da so bolj ranljive, zato se tudi bolj bojijo varanja, saj se bojijo, da bodo ostale brez varnosti. Mislim, da je taka miselnost v današnjem času že malo pase. Kar se financ tiče bi moja žena dosti lažje shajala brez mene kot jaz brez nje. Še vedno mislim, da je bistvo v meji, ki si jo postavimo in da varanje ni tista skrajna meja ko rečemo to je pa preveč Adijo. V poglobljenem partnestvu teh mej ni. Partnerja morata biti svobodna in tukaj mislim brez omejitev, sedaj ko sem to napisal že vidim da to ni res, omejitve so saj ne smeš iti preko meje ko škoduješ drugemu, tukaj pa spet pride da mu že lahko škoduješ če ga prevaraš. No pa spet ne vem kaj napisat. V glavnem v mojem, da ne posplošujem saj je vsak drugačen, partnerskem odnosu, oz. v najinem, varanje ni ta meja, je včasih bila, ampak včasih sem bil prizadet že če je bila z nekom drugim preveč prijazna. Ah saj ne vem kaj hočem povedat ampak vtis sem dobil, da gre tukaj za vprašanje varnosti oz. joj kaj pa bom če bom sam. Tudi sebičnost je zraven. Zaradi lastne varnosti in še tisoč drugih razlogov (npr. kaj pa bodo rekli sosedi) prikujemo partnerja nase in ga ne spustimo. Dostikrat ljude mislimo, da če partner oddide da so oni krivi, da so oni ta grdi in da jih vsi obsojajo itd že nakladam. andrej

Tisto učenje bodimo prijazni s teto in podobno tudi meni ni všeč. Meni je bila prava odrešitev, ko sem spoznal, da so tudi sorodniki samo ljudje in če mi kdo ni všeč ali me je celo prizadel ga enostavno izločim iz svojega življenja, imam preveč drugih sorodnikov in prijateljev, ki so mi všeč pa mi še za njih zmankuje časa. andrej

Na začetku sem bil slabe volje in se nisem tega niti prav zavesto zavedal. Potem sem se zavedal in sem bil jezen še zato ker sem slabe volje. Sedaj pa se najprej prepustim in vsake toliko poskušam premagati slabo voljo s pozitivnimi mislimi, po nekja poskusih pa gre na bolje. Je pa težje ko sem utrujen. andrej

Midva z ženo sva kar precej let živela nakoruzi. Kljub temu, da nama poroka ne pomeni nek garant ali ne vem kaj, sva se odločila da se poročiva. Eden od razlogov so bile tudi upravne zadeve, krediti, olajšave i.t.d. tako je vse bolj enaostavno, drugi razlog so bili otroci in ne nazadnje tudi malo romantike. Ampak kar me je najbolj začudilo je bila reakcija okolice, predvsem sorodnikov. Bil sem zelo presenečen nad njihovim odzivom. Dejansko so naju nekateri šele po poroki jemali resno, pa čeprav sva bila skupaj že sedem let in od tega pet let tudi v skupnem gospodinstvu. To me je res presenetilo. Mogoče če bi vedel prej se sploh ne bi poročil, da malo ponagajam. andrej

V končni fazi so potrebne res samo pozitivne misli, konec koncev je reiki univerzalna energija. Vendar s pomočjo iniciacij in simbolov delaš mnogo lažje, bolj in hitreje začutiš energijo, tu pa so še vodniki, ki skrbijo da je vse vredu. Glede učiteljev se stinjam z Maye, ko je učenec pripravljen učitelj pride sam. Glede otrok pa še ena anekdota (ne vem, mogoče sem že kje drugje napisal) Z ženo sva se spraševala kako pa veš kdaj otrok rabi reiki energijo. Najina hčerka je bila takrat stara dobro leto, in en dan je bila nekaj prehlajen pa sva rekla, da ji bova naredila reiki zvečer ko bo spala. In sva prišla k njej odprta in pripravljena in še nisva dobro začela ko naju hči pogleda in reče ostro NE in zaspi naprej. Od takrat se ne sprašujeva več. Oni vejo dosti bolje od nas. andrej

Otroci nas res lahko veliko naučijo, tudi skozi bolezni. Tisti vzorec, da se otrok na prepihu prehladi se mi zdi tako neumen, pa tudi tisti da zboli ko gre v vrtec ker se naleze vse sorte stvari. Res lahko zbolijo ko gredo v vrtec pa ne ker se nalezejo amkak zaradi čustvene stiske. Mi smo našo punco pred odhodom v vrtec mazali z avro somo in delali reiki in ni zbolela. Je pa zbolela vedno ko sva bila midva v kakšni krizi, ko sva bila v praznem prostoru, ko je dobila bratca je kmalu zbolela pa ne zaradi njega ampak zaradi naju, ker nisva vedela kako in kaj pa zdaj ko smo štirje, in ko sva počistila in se umirila je tudi bolezen izginila. andrej

KAKO SMO MI SREČNI!!! andrej

Nadvse imam rad ZF, mislim da sem prebral že kar večino opusa prevedenega v slovenščino pa še nekaj v angleščini. Naprimer Isac Asimov on je zakon, če pa je v navezi s Silverbergom pa še toliko bolj. andrej

Tudi jaz sem riba in tudi jaz rad plešem, še rajši pa v prostem času lenarim. Najrajši na plaži s knjigo, žal to počnem pre redko ker me otroci takoj zaposlijo. Za izražanje pa sem si kar izbral svoj poklic vendar je v realnem svetu tako da pri celotnem delu predstavlja ta del le 20% vsega posla. Saj ne vem mogoče je to le v moji glavi, bom pa delal v smrei povečanja tega procenta. Včasih pa tudi uživam pri ustavrjalni igri s hčerko, ko riševa ali delava z glino ali testom, vendar me v domišljiji in ustavrjalnosti močno prekaša tako da po stenah visijo njene slike in ne moje. andrej

To sem že nekje prebral pa se sedaj ne spomnim kje. Pa kako res je to in tudi kako težko je to. andrej

Ne vem če obleka naredi človeka, to bi bilo kar malo prelahko, se pravi da bi lahko to kar si želimo biti kar kupili v trgovini. Sigurno pa človek naredi obleko, oz. obleka dosti pove o človeku. Zdi se mi pomembno kako si oblečen, da si urejen in če hočete lep. S tem ko si lep in privlačen priteguješ pozornost drugih in tudi energijo, tako se ti že ob sami misli da si lep dviguje samozavest pa še posredno z dotokom energije ob pozornosti drugih. Jaz se rad oblačim preprosto, kavbojke in majice predvsem pa tisto kar ni treba likat, mi doma ne likamo to se nam zdi potrata časa, zato hvala bogu za vse te nove materiale. Sem pa opazil kako se je z leti spreminjalo moje oblačenje. Ko sem bil mlad in neumen in poln kompleksov je bila moja najljubša barva črna. Črna že sama po sebi odbija energijo in tudi pozornost drugih, kar kričri "pustite me na miru". Sedaj pa ko sem še vedno mlad vendar pametnejši in z manj kompleksov in strahov je vsa moja gardroba v svetlih barvah, še najtemnejša stvar je jeans. Svetle barve privlačijo energije. Že fizikalno črna odbija vso svetlobo bela pa vsrka vase vso svetlobo in tako vse barve vmes ene bolj druge manj. andrej

Enkrat sem spraševal homeopata za neke težave okoli hčerke in mi je rekel, da moramo priti vsi, da ponavadi dobi zdravilo kar mama, še posebej do šestega leta. Lahko pa tudi oče, če je z otroci dovolj povezan. andrej

Ko ti bo najtežje, se spomni Bog mi je dal še eno možnost, zdim se mu vredna še ene možnosti. To pa ni kar tako. Imej se rada kot te ima rad Bog. andrej

Dobro oz. slabo otroštvo nima veze s popolnim moškim. Menim da ti težko otroštvo ponudi še več možnosti, da se razviješ v dobro osebo. Če to, seveda, izkoristiš. andrej

Kar seješ, to žanješ andrej

Ravno sem predlagal kriminalke v forum knjige, pa bom še tukaj nakratko Vsa dela angleške avtorice Minnet Wallters andrej

So različno filmi, ki me pritegnejo, ampak moj železni repertoar so naslednji filmi, ki jih pogledam večkrat in jih imam kar doma: Vse vojne zvezd, Matrix in Peti element andrej

Izrabljanje svoje notranje moči za slaba dejanja je res grozno. Mogoče se tudi zato bojimo svoje moči, ker se nekako zavedamo koliko premoremo te moči in kaj vse lahko naredimo z njo. Imamo pa premalo samozaupanja da bi si zaupali in izrazili svojo moč do konca. Če imamo čiste misli in cilje ne moremo zgrešiti. Žal nekateri izrabljajo svojo moč izkjučno za svojo korist, pa to še ne bi bilo tako slabo če tega ne bi počeli na račun drugih. andrej

Ker je ravno poletje bom predlagal še nekaj za sprostitev. Prebral sem vse kriminalke angleške avtorice Minnet Wallters, Odmev, Nagobčnik za jezikavko, Ledenica... kar nekaj jih je že v prevodu. Priporočam za poletne dni in plažo. andrej

Da me ne bi kdo narobe razumel. Spoštujem vse ki verujejo v Boga skozi krščansko vero in še toliko bolj vse tiste, ki res iskreno verujejo in ne zgolj zaradi tradicije ali celo strahu pred bogom. andrej

še ena o moči, jaz sem se kar zamislil, sploh pa imam konstantno probleme z izražanjem moči, zato je bila tale misel kot naročena zame, mogoče pa bo še za koga: NAŠ NAJGLOBJI STRAH NI POPOLNOST. NAJBOLJ SE BOJIMO SVOJE BREZMEJNE MOČI. PLAŠI NAS NAŠA SVETLOBA IN NE NAŠA TEMA. SPRAŠUJEMO SE:"KDO SEM JAZ, DA SIJEM? IN RES, ZAKAJ PA NE BI SIJALI? VI STE BOŽJI OTROK. VAŠA LAŽNA SKROMNOST NE SLUŽI SVETU. NIČ NI PROSVETLJENEGA V PODCENJEVANJU SAMEGA SEBE, DA BI PRIKRILI TUJO NESIGURNOST. ROJENI STE, DA IZKAŽETE SLAVO BOGA, KI JE V VAS. ON NI SAMO V NEKATERIH, ON JE V VSEH. ČE PUSTIMO SIJATI LASTNI SVETLOBI, PODZAVESTNO OMOGOČAMO DRUGIM, DA SIJEJO. Z OSVOBAJANJEM SVOJEGA NAJGLOBJEGA STRAHU, PRIPOMOREMO K OSVOBAJANJU DRUGIH. Nastopni govor Nelsona Mandele leta 1994 To bi bilo lahko tudi primerno za temo kritika, dosti krat ne izrazim svoje kritike tudi zaradi tega strahu. andrej