andrej

Tudi jaz mislim da je "popolni" moški tisti, ki ima uravnotežen moški in ženski pol. Enako velja za ženske. Je pa to obsežna tema mogoče že kar za novo temo foruma. Osebno imam kar nekaj izkušenj na tem področju. andrej

Še enkrat bom povedal da glede feng-shia ne vem dosti več kot sem napisla, vem pa da so to zelo površne razlage zato prosim ne jemljite jih dobesedno. Za kaj več svetujem strokovnjaka! andrej

Zaupati je potrebno intuiciji. Če je karkoli narobe se ustavi. Ni nujno da je napačen postopek mogoče pa ni pravi čas. Poslušaj svojo intuicijo ne njega, mogoče pa je to kakšna druga šola. andrej

Na začetku naj povem da nisem strokovnjak za feng shui. Kar vem v bistu vem kot potrošnik, se pa zahvaljujem prijateljici, ki ima veliko znanja ne tem področju za informacije. Te informacije so zares samo osnovne vsa stvar je mnogo bolj kompleksna, samo toliko kot zanimivost. Vsi podatki so od moje dobre prijateljice, da ne bo pomote. Vsaka številka in črka ima svojo nihajno vrednost, ki povzroča določene vplive. črke se istovetijo s številkami po angleški abecedi od 1 do 9 napr. A=1, L=3, Z=8 itd pomen posameznih številk: 1: popolnost, božanstvenost, začetek, popolno število 2: lahkotnost, sproščenost, kaotičnost 3: živahnost, dinamika, družabnost, spiritualnost 4: smrt (ne telesna), stagnacija tudi neprestane spremembe 5: harmonično nevtralno število 6: uspeh, izrazit čut za pravičnost... 7: popolnost, lepota, usopeh 8: blaginja, uspeh, oblast (lahko tudi negativno 4+4) 9: dolgo življenje, stanovitnost, nabojl mirno in uspešno število Toliko zelo na kratko, kaj več pa bi lahko povedal nekdo ki se na to res spozna. andrej

Včasih je tako da ne moremo storiti več kot smo. Težko je gledati bližnje kako trpijo in naravno je da hočemo pomagati. Kjub temu pa lahko pridemo do stopnje ko smo naredili vse kar je v naših močeh. Pomembno se mi zdi da se v situaciji naučiš svojo šolo, drugih pa več kot toliko ne moremo spremeniti. Moraš iti naprej s svojim življenjem. Ne mislim da pozabiš na trpeče v družini. Nikoli ne smemo pozabiti na sočutje, to pa ne pomeni da moramo tudi mi trpeti z njimi. To so njihove težave. Ko začneš razmišljati tako ti je vsaj nekoliko lažje. Če se naučiš vseh lekcij, ki ti pripadajo s to izkušnjo, situacija na drugi strani pa se ne spremeni, enostavno ne moremo storiti nič več. andrej

Elena, vse premalo poznam vajino situacijo ampak ker že sparšuješ kaj mislimo mi je pa le nekaj padlo v oči. Praviš da si ga sprejela v istem stavku pa poveš da bi mu pomagala končati šolo. Mogoče je tvoja lekcija prav brezpogojno sprejemanje. Ne oziraj se na eksistenco glej samo na brezpogojno sprejemanje. Ko boš dosegla to bodo ostale stvari stekle same in po pomoč bo že prišel sam če jo bo potreboval. Vem da je v naši družbi še vedno nekaj zavor in vzorcev kdo služi v družini, mogoče je to to. Želim ti veliko sreče in pogovarjajte se, povej mu vse kar čutiš. Povej mu da te moti (če te) da ima nižjo izobrazbo vendar da se boriš s tem in da se ti zdi vredno to premagati. Bodi iskrena do sebe in njega. Boš videla kako boš presenečana nad odzivom. Mogoče ima on celo iste težave. Ne zapirajta se eden pred drugim to ne vodi nikamor. Naj še enkrat povem da vse premalo poznam vajino situacijo vendar mi je vse to prišlo na misle in sem napisal. Če se motim nič hudega, če pa imam prav sem mogoče nekoliko pomagal. Še enkrat srečno Elena. andrej

Jaz ga še iščem. Mogoče je pa smisel prav v iskanju. andrej

Če kaj, pa tega res ne razumem, ne morem dojet. andrej

Zanimivo preko numerologije do denarja. Pa saj so res oboje številke. Pa tudi energije. O astrologiji in numerologiji nimam pojma niti izkušenj razen nekaj malega skozi feng-shu. Zanima me kakšna je, po vaših izkušnjah, uporabna vrednost obeh? andrej

Tudi tole s sinom in očetom je zanimiva tema. Pri prvem otroku sem si na tiho želel sina. Pa ne zato ker bo nadaljeval moj rod ali bog ne daj priimek, ampak zato ker se mi je zdelo da moj odnos z očetom ni bil izpolnjen do konca in sem si želel to izkušnjo - oče-sin. Rodila se je hči pa nisem bil razočaran saj se je rodilo sonce. No, drugi otrok pa je sin in sem vesel da je, saj imam priložnost doživeti tudi ta odnos. Sedaj je še majhen, tri mesece, vendar že vidim da je v bistvu enak kot odnos s hčerjo in to me še posebej veseli, mogoče ne bo zrasel v moža polnega predsodkov da ne sme jokati da ne sme crkljati otrok in podobno, tudi tega si želim. Naj zraste v amacipiranega moškega enakovrednega ženskam, ja mislim da se moramo tudi moški amancipirati na nekaterih področjih in vzgoja otrok je sigurno ena od teh. Nikoli ne bom pozabil učiteljice slovenščine v osnovni šoli ki je dejala, ženske smo se že amancipirale kaj pa čakajo moški. Zares je velika škoda če nisi del otrokovega odraščanja in kar žal mi je naših očetov ki so bili prikrajšani za to. In še to, za vse žene in mame, ki tarnajo nad možovi, da nič ne storijo doma, naj se vprašajo koliko pa so sploh pripravljene prepustiti moškemu moči, ki jo imajo v družini s tem ko so glavne pri vzgoji in gospodinjstu. Menim da je problem tudi v njih, poudarek na tudi. andrej

Bog nam postavlja pred življenje tako veliko preizkušnjo kolikor imamo moči da jo premagamo. Če je preizkušnja še tako težka vedi da bog zaupa v tvojo moč da jo premagaš. andrej

Vidim da ima kar nekaj ljudi na tem forumu težave z alergijami. Mogoče smo bolj senzibilni in imamo zato težave. Tudi sam imam alergijo na vse živo že od prvega leta in sem jo do sedaj če se izrazim numerično odpravil 90%. O tem sem nekje že pisal bom pa povedal še enkrat. Vsa zdravila in tehnike so samo pripomočki, potreben je celostni razvoj osebnosti. Pot je dolga ampak dosežek je trajen. Pomembno se je posvetiti bolezni sami. Najti vzroke zakaj je nastala pa ne v okolju ampak v nas samih. Sproti ko odpravljamo blokade se popravlja bolezensko stanje. Torej je bolezen v bistvu nekaj dobrega saj nam kaže pot. Kakšne tehnike in zdravila pa sem uporabljal in jih še pa sem že opisal nekje drugje na tem forumu pa sem pozabil kje. andrej

Jaz sem si med drugim pomagal tudi s homeopatijo. Pozitivne izkušnje sem slišal tudi od drugih ljudi. Je pa nujo potreben posvet z homeopatom saj ni splošnega zdravila za seneni nahod ampak so glede na individualno osebo. andrej

Prav moram še tukaj malo komentirati. Včeraj sem malo razpravljal o tabujih in mislim da je alkoholizem pri nas tudi tabu. Alkoholizem je bolezen je zasvojenost in kot tako ga je potrebno obravnavati in iskati strokovno pomoč. Zakaj pa mislim da je tabu? V družini poznam dva primera alkoholizma na srečo bolj oddaljeno sorodstvo tako da se ne dotika mene osebno. Res na srečo saj se je en primer končal tragično s smrtjo. Ampak odnos v družinah teh ljudi do alkoholizma je tisti ki me moti. O tem se ne govori. Vsi to skrivajo, rajši so doma kot da bi se soočili s širšo družino. Tudi jaz si ob srečanju s kakšnim od prizadetih niti ne upam vprašati kako je, ali je še vedno tako hudo ali gre kaj na bolše ali kaj pomagamo. Ne upam si raje molčim in tudi jaz grem kar mimo. Alkoholizem je bolezen in bolezen ni sramota, zahteva strokovno pomoč! andrej

Ni se mi težko odločiti pri smrtni kazni, sem absolutno proti, pa če se mi nekateri zločini še tako gnusijo. Pri avtanaziji pa se mi odpirajo mnoga vprašanja. Vedno se pri tem kot tudi pri alternativnem zdravljenju pojavlja vprašanje vloge moderne medicine v naših življenjih. Naj to ponazorim s primerom. Prijateljica mi je rekla da ne bi nikoli rodila s carskim rezom. Da če se je otrok odločil za težek porod da rabi to izkušnjo in mi nimamo pravice tega spreminjati. Jaz pa se vprašam ali je bil res ves napor pri razvoju medicine brez predmeten. Mogoče pa otrok rabi izkušnjo carskega reza. Enako vprašanje se mi postavi pri avtanaziji ko medicina umetno podaljšuje življenje. Ali imamo pravico umetno podaljšati življenje. Mogoče pa je moderna medicina tudi zato da določeni ljudje doživijo take izkušnje. Ne vem, tudi za avtanazijo se ne morem kategorično odločiti za ali proti. Mogoče bi razmišljal drugače če bi se srečal s takšno izkušnjo. andrej

Luč smo res mi sami. V kjigi Angeli (avtorja se trenutno ne spomnim) je lepo napisano kako je sestavljeno to naše stvarstvo. Mi smo del boga, bog nas je ustvaril iz sebe zato smo tudi mi bog in torej tudi luč. Tudi jaz sem hodil na različne delavnice sedaj pa se učim kar skozi življenje. Veliko pomoč in uteho ter ljubezen pa najdem v duhovnih vodnikih, ki me spremljajo skozi življenje. Imel sem to srečo da sem srečal učiteljico reikija ki dela z duhovnimi vodniki, tako da sem ta stik znjimi dobil zelo hitro in v bistvu zelo enostavno. In ko dobiš to izkušnjo je zaupanje iz dneva v dan večje. andrej

Ženski moški poklici čisti lari fari. Vsak od nas ima moški in ženski pol. In kdorkoli kjer koli je lahko uspešen in izpopolnen šele takrat ko ima uravnotežen moški in ženski pol. MOČ in ČUSTVA. andrej

Mogoče bi na tem mestu podelil zvami še mojo izkušnjo z denarjem. Problemi so se začeli ko sva se s takrat še punco odločila med študijem živeti sama v najeti garsonjeri. Starši tega niso odobravali, ker so nudili vse ugodje vendar doma (strah pred zapuščanjem in spremembami). Vendar sva šla. Imela sva dve mali štipendiji in nekaj od honorarnega dela. Ko sva se odločila sva začela kalkulirati koliko rabiva na mesec. Račun se seveda ni izšel ampak sva poizkusila. V glavi sva imela da rabiva za najemnino, hrano in študij. In točno toliko sva tudi imela, nič več in na srečo tudi ne nič manj. Vsak mesec se je nakako čudežno izšel. In z vsakim mesecem se nama je večala vera in zaupanje da bo že šlo. Da ne govorim cele zgodbe bo nadaljeval pri danes. Imava družino z dvema otrokoma. Zopet imava v glavi kaj rabiva in zopet imava točno toliko in nič več. Seveda je to neprimerno več kot v času študija. Moja vera in zaupanje pa je že skoraj brezmejno. Ker sem samostojni podjetnik so moji dohodki zelo neredni ampak čisto vsak mesec se izide, včasih so res prav mali čudeži. Kaj sploh hočem povedati. Imamo toliko kot mislimo da si zaslužimo. Jaz še nimam toliko kot bi zares rad imel ampak sem že blizu. In še nekaj, vedno si postavim višje cilje kot mislim da bom zmogel in vedno se izide. Letos smo kupovali stanovanje vsi izračuni so kazali maksimum 60m2 in še to na knap. Želja in potrebe so bile minimalno 80m2. In smo šli na 80 in tudi dobili. Kar šlo je nekako! Če zaupamo in verjamemo da smo vredni tudi dobimo. Meni je pri tem zelo pomagala neka misel v knjigi Shakti Gawein Živeti v svetlobi, ki pravi da je denar energija ki je neskončna in jo dobimo toliko kot jo hočemo. Pomembno pa je to, da moramo vedeti da to energijo ne dobimo na račun nekoga drugega, ampak je vir te vesolne energije neizčrpen in jo je za vse dovolj. Ko mi je prišlo v zavest da zato ker imam jaz več ne bo imel nekdo drugi manj mi je bilo lažje. andrej

Verjetno ste že vsi slišali za Celestinske prerokbe, vseeno bi jih na tem mestu še enkrat izpostavil. Mislim da so zelo uporabne pri odkrivanju različnih odnosov, ki jih živimo skupaj s soljudmi. Glede na to da je v tem forumu veliko govora o različnih odnosih jih priporočam vsem ki so na začetku svoje duhovne poti. Mnogo stvari ti skozi branje teh knjig postane jasnejših. andrej

vse je v pogledu na stvar. To kar se nam je nekdaj zdelo težava lahko danes sploh ne opazimo. Napredek je to če se spreminjamo in znjim naš pogled na svet. Še vedno pa mislim da je življenje lahko brez težav. Jaz še nisem na tej stopnji, mislim pa da vlada nek vzorec ki nam pravi če hočemo napredovati moramo tudi na neki stopnji trpeti oz. imeti težave. Nekako čutim da gre to lahko tudi drugače. Da gremo lahko skozi življenje brez travm in težav. Na žalost sam še nisem na tem se pa trudim. Mnoge probleme in težave, ki sem jih včasih premagoval z veliko trudi to danes sploh niso več. So enostavno del življenja. Grem naprej! andrej

Malo me zanima kaj si mislite o vlogi očeta v naši družbi. Mislim da obstaja kar nekja negativnih vzorcev na to temo v naši družbi. Koliko očetov si upa na porodniško? Sam sem oče dveh otrok in se kar močno trudim da bi bila moja vloga enakovredna vlogi mame. Na začetku ko je mama na porodniški ko se otrok doji je to kar precej težko, vendar se z vstrajnostjo da. Da sem dosegel cilj sem vedel ko je hčerka zbolela in sem jaz preživel celo noč znjo in ni klicala mame ampak mene. Kljub neprespani noči sem bil najsrečnejši človek na svetu. Sprašujem po vašem mnenju ker sem kar nekajkrat naletel na čudne reakcije. Naprimer ko je bila žena poslovno odsotna več dni so me nekateri spraševali ja kje so pa otroci ali so pri starih starših? Ne vem zakaj so taka vprašanja sploh potrebna. Saj ne pravim da vsi ampak jih je kar nekaj ki tako mislijo. Na srečo opažam vedno manj takih ljudi pri moji generaciji pri starejših pa je veliko takih ki pravijo mama je pa le mama. Tudi vse te zgodbe ločenih očetov ki jih spremljamo v časopisih mi dajo slutiti da je nekaj narobe. Še kar nekaj komentarjev na to temo sem doživel kot naprimer ta, da očetje prvo leto otrokovega življenja itak nimajo kaj početi in podobno. Mogoče se mi ta tema odpira zato ker tudi sam še nisem stoprocentno siguren v svoji vlogi očeta, na sploh pa postajam vedno manj toleranten do raznih predsodkov starejše generacije, še ne vem zakaj. Torej kakšna je vloga očeta in kakšna mame pri vzgoji otrok, ali sta enakovredna? andrej

Ja ljubi ga, zraven pa se vprašaj kašna je pri vsej stvari tvoja šola. Spremeniti nekoga nimaš pravice. Lahko mu ponudiš pomoč in mu jo daš če jo sprejme več pa ne moreš. Mene tudi zanima zakaj pa nekateri vztrajajo pri ljudjeh ki pijejo in zato močno trpijo? Vedno pometi pred svojim pragom in ne obsojaj, predvsem pa ne krivi druge za svoje gorje. andrej

Nisem čisto siguren da tabu tem ni. Res da se o večini stvari lahko piše in tudi se vendar je vprašanje tudi kvantitete. Mislim da neka stvar ni več tabu ko lahko o njej večina razpravlja neprizadeto. Naprimer homoseksualnost. Ali ste videli ankete koga ne želite za soseda. Homoseksualci so na drugem mestu za narkomani. To lahko pomeni samo to da ljudje o tem ne upajo niti razmišljati kaj šele govoriti. Mislim večina ljudi. Če vsaj malo pomisliš, lepo prosim kaj pa ti lahko homoseksualec kot sosed naredi. Torej to zadošča osnovni definiciji povedani na prvem mestu od Mili. To naj se ne tika, naj bo, ampak čim dlje od mene. Mislim da tabuji so še kako prisotni v naši družbi. Verjetno jih v družbi ljudi kakršni se zbiramo tukaj na forumu ni tako čutiti v celi družbi pa so. Tudi droge res dobiš povsod. Pa si zamislite da imate otroka narkomana in kako vas gleda okolica. Verjetno zelo toleranto in vsi kar poskušajo pomagati. Narjaje pa bi videli da se odselite na Aljasko. Včasih me kar malo zanese jeza na to našo družbo poštirkano navzven znotraj pa ni veliko vsebine. andrej

sej vem pokowc, zato sem tudi odložil tukaj. razum že ve ampak vzorec, da denar dobiš le s trdim delom, je pri meni tako močno ukoreninjen da sploh ne morem drugače. zato vse te vzorce še enkrat odlagam tukaj v črno luknjo in naj tu tudi ostanejo! andrej

tabuji so res najbolši pripomoček da se znebimo strahov. zato imamo pravico če že ne dolžnost do samega sebe da drezamo vanje. pa saj ni treba spremeniti sveta dovolj je da spremenimo sebe. družina naj kar vleče tabuje skozi generacije jaz pa se tega ne grem. andrej