andrej

vesolje nas nenehno preizkuša in nam kaže pot. koliko zdržimo pa je odvisno od posameznika. moje mnenje je da je lahko življenje lepo brez težav. če pa hočemo to doseči se moramo spremeniti. in prijazno vesolje (uporabljam ta izraz ker se mi zdi da je sprejemljv za vse) nam kaže pot. vsakdo rabi drugačno mejo da si reče zdaj je pa dovolj ne grem se več in se spremeniš. andrej

tudi pri denarju je kot pri odnosu s partnerjem. lahko ga imaš še tako veliko pa se bojiš da ga izgubiš in ga kopičiš vedno več. samozavest in samozaupanje vase da zmoremo tudi brez denarja ali partnerja. da verjamemo da smo vsi božji otroci in da bo vesolje poskrbelo za nas. VERA v dobro v boga v nas same. če imaš vero veš da bo vse dobro in na koncu tudi je mi pa smo še močnejši. andrej

vedno se še nekaj spomnim. Ko smo se pripravljeni skozi življenje učiti in napredovati nam pridejo na pot preizkušnje. Da pa jih bolje spoznamo se nam dogajajo na področju kjer smo šibki. In eno tako področje je lahko tudi denar. Jaz osebno sem bil pred leti primoran v podroben razmislek o mojem odnosu do denarja ker sem bil enostavno brez in je bila zares kriza. In šele ko si na dnu si pripravljen nekaj storiti (je pa res da jo to dno različno globoko pri različnih ljudeh). Ta področja so pa po mojih opažanjih kar neke stalnice pri vseh. Nekako se mi zdi (lahko se tudi motim) da so to medsebojni odnosi vseh vrst, sex, bolezen in tudi denar. Tudi tale forum mi to potrjuje. Naša generacija je odraščala v takih časih in okolju kjer so bile te teme nekako tabu zato smo tu najbolj ranljivi. Naprimer družinski odnosi. Ne vem ali je to samo v Sloveniji ampak imam občutek da se o tem ne sme govoriti vsaj izven družine, če že ne v sami družini. Vedno radi pometemo pod prag mogoče pa bo izginilo samo od sebe. Sex je pa sploh tabu tema. Koliko od nas pa smo se lahko odprto pogovarjali o sexu naprimer s starši. Še s partnerji imamo težave. Denar in bogastvo pa je bil v socializmu itak tabu. Skozi bolezni pa smo primorani nekaj storiti saj ko obelžimo moramo vsaj k zdravniku po zdravila če že ne kaj več. andrej

Sploh ne mislim da je pomembna količina denarja ampak odnos do njega. So ljudje ki ga imajo zelo veliko pa niso srečni. Nekje sem prebral neko misel ki mi je bila všeč Ni reven tisti ki ima malo denarja ampak tisti ki ga ima premalo! andrej

sobota jaz pa spet v pisarni delam. otroci na plaži jaz pa tu. kaj res pošiljam v vesole take vibracije ki privabljajo toliko dela. razumsko si tega ne želim. naj se razblinijo vsi vzorci ki bivajo globoko v meni in me silijo v tako početje! hvala! andrej

To se mi pa zdi res ena od pomembnejših stavri - spremeniti generacijekse vzorce. Večina teh sploh ne spada več v današnji svet. Je pa to zelo težka naloga. Naju z ženo je nakako življenje in najine odločitve pripeljalo do tega da živimo v hiši njenih staršev. Na začetku je bilo vredu potem pa so na plan prišli ravno ti generacijski vzorci. Dolgo časa sva tarnala nad najino napačno odločitvijo. Sedaj pa smo tik pred selitvijo in sva hvaležna dva sva preživela teh nekaj let v skupni hiši. V najini družini sva tako odpravila kar nekaj teh vzorcev ki pa se bi jih zelo težko zavedala če bi živeli drugje. Če samih vzorcev ne doživljaš dovolj intenzivno jih raje ne vidiš kot da bi jih reševal. Za konec še sklepna misel. V vsaki še tako slabi stvari je nekaj dobrega. Včasih to spozamo bolj pozno, ko na stvar gledamo z razdalje, zato pa smo takrat še toliko bolj veseli in hvaležni. andrej

Kdaj? Se mi zdi da vse skupaj traja že skoraj dva meseca. Sedaj imam pa že res dovolj. andrej

www.mojuspeh.com andrej

mogoče pa ima prav zlata ribica magično moč andrej

Mogoče bo tole spodbuda za vse ki so v duhovnem razvoju osamljeni v družini. Na neke drugem forumu kjer odgovarjajo strokovnjaki je zapisan odgovor na vprašanje če lahko sam kaj narediš v zakonu. Ne bi pisal celega odgovora ampak samo eno stvar, ki se mi zdi lepa. Na koncu piše: ...gotovo ste vi v vaši družini izbrani, da prvi začnete s pozitivnim razmišljanjem... Biti izbran za tako stvar je pa lahko samo lepa stvar, če že ne častna. andrej

Sedaj sem prebral še nekaj drugih tem na temo odnosov pa ne samo partnerskih. Vedno ista tema STRAH PRED ZAPUŠČANJEM. Pa naj bodo to parterji otroci, starši ali prijatelji ali kdro koli drug. Ko zares ljubiš sam sebe tega strahu ni več. VSE KAR POTREBUJEMO JE V NAS SAMIH! Za konec bi rad povedal še nekaj kar mogoče ne spada v ta forum ampak se mi zdi pomembno. Otroci nimajo tega strahu ko se rodijo. In naša dolžnost je da jim jih ne vcepimo. Če že pogojujemo ljubezen pri partnerju nikar tega ne počnimo pri otrocih! andrej

Sedaj sem prebram misli Tjazyja in me veseli da je to napisal. Tudi jaz mislim podobno. In že samo to da je ta tema na forumu najbolj obiskana mi pove da je tu nekaj hudo narobe. Pri tej temi so naši vzorci tako močno vkoreninjeni da se jih težko znebimo. Nekje prej sem napisal nekaj vzrokov za to. Tudi midva z ženo sva rabila tri leta da sva tudi tukaj postala iskrena. Pa saj ni treba varati. Ampak iskrenost je že to da poveš partnerju da ti je privlačen še kdo drugi. V bistvu je to že skoraj enako. Tudi v tem primeru pridejo na plan vsi strahovi in vzorci. In res je tako, ko poveš partnerju iskreno da si želiš tudi koga drugega ali da si mogoče že bil z nekom drugim, takrat lahko brez slabe vesti rečeš LJUBIM TE! in tudi partner tega ne dvomi. Kdo pa sploh smo da lahko ukažemo parterju da ima rad samo nas in da si želi ljubiti samo z nami. Če imaš nekoga zares rad mu ne moreš ukazati in ga prikrajšati za ljubezen do drugih. Ja strahovi so največje blokade. Če smo čisto iskreni gre pri varanju za strah pred izgubo partnerja. Kod sem že nekje tukaj povedal nekoga je že strah če gre njegov partner na kavo z nekom drugim. Verjemite da ni večjega zaupanja partnerju kot ta da gre seksat z drugim in ti veš da te še vedno ljubi. Ko dosežeš to stopnjo ti ni več ničesar strah. In konec koncev, če pa se partner le zaljubi v drugega in ga ljubi bolj kot nas, kaj si želimo obdražti tako vezo v kateri trpi on(ona) in ti. Jaz mislim da ne. In z zahtevanjem zvestobe sigurno ne bomo dosegli da bo partner večno ljubil samo nas! Sploh se pa na tej temi lomi veliko vzorcev in blokad in je vse skupaj malo bolj prepleteno je pa taka tema kjer privrejo vsi na dan. andrej

Ravno to kar se dogaja tukaj je ena od lepot takega foruma, kjer se zbirajo dobri ljudje in širijo dobro energijo. Draga Elena tudi jaz ti želim veliko uspeha na tvoji poti. Mogoče še za pogum moje izkušnje (sicer ne pri hujšanju), vedno (skoraj) ko začneš čistiti neko temo se pojavi na začetku poslabšanje oz. potenciranje težav tako da lahko lažje vidiš svoji šolo. Poglobi se vase in išči vzroke, ne odpravljaj posledic. andrej

Ja to je naš križ ki ga nosimo na tej zemlji SVOBODA IZBIRANJA! Drugače pa bi bilo tako ali tako dolgčas. andrej

Tudi pri meni so te stvari le pripomoček. Sploh pa nikoli ne veš kaj se bo na takih seansah dogajalo. Čez nekaj dni ugotoviš da se je zgodilo točno to kar se je moralo. Tukaj res ni napak. andrej

Namenoma sem postavil denar v forum duhovnost in osebna rast. Za to imam najman dva razloga. 1. skozi odnos do denarja lahko marsikaj izvemo o sebi. Od kar sem v samostojnem poklicu se skozi moje prilive in odlive na računih marsikaj učim. Prav neverjetne zgodbe se pojavljajo na izpiskih. Skozi denar se pri meni kaže moja osebna moč. Koliko si dovolim izražati svojo moč, pa ne za nadvalado, preprosto svojo notranjo moč. 2. drugi vzrok pa je, da obstaja nek vzorec v naši miselnosti, da če se ukvarjaš z duhovnostjo oz. duhovnim razvojem denar ne sme biti pomemben, ker je nekaj umazanega, materialističnega daleč od duhovnega. Jaz osebno nimam najbolšega mnenja o raznih duhovnih učiteljih, ki imajo denarne težave in malo da ne prosačijo za denarno povračilo svojih uslug. Verjetno imate tudi vi kakšne izkušnje z denarjem in duhovno rastjo. andrej

Zmeraj sem iskala moč in zaupanje zunaj sebe, toda prihaja od znotraj. VES ČAS JE V TEBI. (Anna Freud) andrej

Tole je pa zelo lepo, kar zmrazilo me je kako je res. andrej

preberite si Dalajlamo, on je že vse povedal kaj je prav in kaj narobe in kaj smemo in kaj ne smemo, skratka velik človek! andrej

To je pa prehuda zato bi verjetno živel kar tako kot sedaj. Pri tem sem se spomnil na loto. Ne morem si kaj da nebi razmišljal o zadetku na lotu še posebej sedaj ko so tako veliki. Pri manjših vsotah je bilo vse lepo razdeljeno na različne dobrine ki bi mi olajšale življenje. Potem pa vedno večja vsota in začnem deliti še med prijatelje in tako naprej sedaj pa je že tako velika da me sploh ne more več prevzeti bi bilo kar tako kot je sedaj. Tudi pet dni je tako malo da bi bilo najbolje kar toko kot je. andrej

Saj je čisto enostavno za vse kar se nam dogaja v življenju smo odgovorni sami. Na vseh področjih. Primer je življenje samo. Ne vem kateri primer bi bil najbolj primeren. Če imaš slab odnos s partnerjem ni kriv on ampak ti, v najslabšem primeru ker si dovoliš ostati v taki vezi. In tako na vseh področjih življenja. Dogajajo se ti grozne stvari pa so vedno krivi drugi, če že ne najdeš konkretne osebe je pa to bog ali usoda ali karma. Tudi karmo se da spremeniti. Glede na tvoje obširno pisanje v forumu pa mislim da to sam dobro veš. andrej

DALAJLAMA če bi bili vsi Dalajlama bi bil svet tako zelo lep. Vse njegove knjige ti dajo misliti kaj delamo na tej zemlji. andrej

Ja, se kar strinjam s Patricijo. Po mojem pa je še ena nevarnost. Poznam kar nekaj ljudi ki so se vrgli v duhovnost z vso energijo. Knjige meditacije delavnice skratka cel projekt. Pa tudi pridejo zelo daleč v svojem razvoju: Se pogovarjajo z duhovnimi entitetami lahko celo ne jejo in živijo na prani, vendar v življenju pa vidiš da ni vse tako kot bi moralo biti. Najbolj se to odraža v odnosih do drugih ljudi. Na koncu vidiš da je pri njih to samo beg pred resničnim življenjem. Tako se ukvarjajo z duhovnostjo da lahko pozabijo na resnično življenje, pa še krasen izgovor imajo saj mislijo da so naredili vse kar lahko. Bistvo pa je v življenju, zato smo tu. Vse knjige in tehnike ti lahko samo pomagajo skozi življenje. Največja šola je življenje samo, če ga živimo z otprtimi očmi. andrej

Tako kot pravi Marsa ta moč nam je že bila podeljena, v bistvu nam je podeljena v zibelko. Ampak z močjo pride tudi odgovornost, z odgovornostjo pa strah in strah nas odvrne od te moči. Premagajmo strahove in postali bomo bogovi. andrej

Res otroku lahko pomenijo besede drugo kot nam zato samo govoriti ljubim te (mimo grede tudi to je lahko zelo težko) ni dovolj. Po izkušnjah sem prišel do zaključka da otrok zares čuti da ga imaš rad ko so izpolnjeni naslednji kriteriji: otrok se mora počutiti v okolju doma in staršev absolutno varno, otroka moraš spoštovati otroka moraš sprejemati takega kot je ljubezen ne smeš pogojevati z njegovimi dejanji, ko sem jezen na otroka vedno poudarim da ga imam rad tudi če se ne strinjam z njegovimi dejanji, poudarim da nisem jezen nanj ampak na njegovo določeno dejanje in na koncu NIKOLI NE POGOJUJ LJUBEZNI naprimer imam te rad če poješ kosilo ali podobno LJUBEZEN DO OTROKA MORA BITI ABSOLUTNO BREZPOGOJA Dragi Pokowc ne vem če imaš otroke, če pa jih imaš pa verjetno veš da vse skupaj ni tako enostavno da bi lahko razložil vse tukaj v tem forumu, verjetno bi bila lahko cela knjiga, sploh pa so to samo iskrice ki se mi utrnejo tako spotoma na hitro. andrej