andrej

Pokowc, HVALA! andrej

Jaz sem pred dvemi letimi zamnejal drastično svojo službo in poklic, ravno zato ker je bilo prej iz dneva v dan več negativnega kot pozitivnega. Vendar sedaj po dveh letih opažam, da se spet dogaja podobno. Minilo me je začetniško navdušenje, vsak dan skrb za finance in projekte in vse tisto v čemer uživam počasi bledi. Ne vem, izgleda da še nisem na pravi poti, bomo videli, vsekakor še ni tako kritično da bi obupal. Sem pa ravno včeraj sanjal o moji zares sanjski službi. Zaposlili so me v nekem nobel podjetju kot strokovnjkaka na mojem področju z veliko plačo in nič mi niso dali za delat. Hodil sem okoli in spraševal sodelavce s čim se sploh ukvarjamo kaj delamo in nihče ni vedel, tako smo vsi pili kavice in se lepo imeli, pa še dobra plača. Jaz bi to. (pa ne čist zares) andrej

VSE JE MOŽNO! Govorim iz izkušenj. andrej

Nata, zelo dobro namerno ti svetujem knjigo Psihiatra Košička Dovolite si ljubiti. Mislim, da bi ti lahko pomagala. Da pa bi ti dal kakšen nasvet kaj narediti je pa vse premalo informacij. Mogoče samo to: Česa se bojiš?!? andrej

Tudi jaz sem nekoč občudoval ljudi, ki so si upali biti drugačni, ki so naredili kar so hoteli in želeli. Danes to počnem sam, če bi povedal vse kar se mi dogaja v življenju bi marsikdo rekel da nisem normalen in po naših družbenih normah tudi nisem. Vedar ko prideš do neke stopnje se zaveš da ne moreš drugače kot da si to kar si, ne glede na posledice. Tako se jaz iz dneva v dan zahvaljujem vesolju, da so me vsi tisti, ki so mi ljubi in v mojem življenju pomembni sprejeli točno takšnega kot sem. Je pa res, da si sedaj še vedno včasih želim da bi bil "normalen" tak kot povprečneži. Kako bi bilo življenje lažje, vendar nisem in so na srečo ti trenutki zelo redki in kratki vseekakor krajši kot tisti prej ko sem delal stvari preko sebe in se nisem poslušal oz. si nisem dovolil ali si nisem upal biti to kar sem. Tukajle v bistvu malo razmišljam in bistrim svoje misli, ker se mi je na dopustu zgodilo nekja stvari ki so daleč od priznane normale. Ampak se neskončno zabavam in sem ponosen sam nase da je tako. andrej

Sedaj sem spet z dopusta in tule so moji podatki. Ker o astrologiji ne vem nič bom podal samo moje rojstne podatke, kaj več boste morali razbrati sami. Je pa tole zelo zanimivo. Torej: 3.3.1969 ob 4,05 zjutraj, mislim, da je to dovolj. andrej

Nata, tole ne bo nič osebnega, vse premalo te poznam. Vedar mislim, da taka situacija ni tako enostavna in ima za sabo neko globjo travmo ali blokado. Lahko da se motim, saj pravi te ne poznam. Če pa bi ti že predlagal katero pot pa bi bila tretja, bodi nekaj časa sama in se spoznaj. andrej

Joj, kakšno debato sem zamudil, to mi je pa kar žal. Sex brez ljubezni, tudi zelo lepo, sex z ljubeznijo pa je na čisto drugem nivoju, neprimerljivo! Ampak tudi hamburger včasih paše. andrej

Saj se že ponavljam, spet se strinjam s Tejo. Osebno tega ne bi. Se tudi jaz rad razvajam. Je pa res, da bi to lahko rešilo veliko svetovnih problemov, hkrati pa bi tudi ustvarilo veliko novih. Mogoče še to, poznam ljudi, ki živijo na prani in so čisto normalni, ja so suhi ne pa koščeni ali celo samo kost in koža. Imajo svojo idealno težo. andrej

Sedaj sem šele prebral po dopustu zato malo komentarjev: Janina glede spirale izbira je tvoja oz. naša! Teja, res je včasih moraš tudi preko svojih otrok in točno tako je najprej moraš pospraviti pri sebi to je naša odgovornost in tudi edina, nismo odgovorni za druge. andrej

Tole ne velja samo za denar ampak življenje na sploh. Ko sem prebral Zalino mnenje sem se spomnil kaj mi je rekla žena včeraj ŽIVLJENJE JE TRGOVINA S SLADKORČKI IN MI IMAMO ZLATO KARTICO! andrej

Ja, ego zna ponagajat, kako smo samo planili po Marku. andrej

Razmišljal sem o tem očetu junaku. Moj oče je tudi meni bil junak, ki vse ve in vse zna. Potem pa je prišla puberteta in spoznanje, da to kar je povedal ne drži vse, da se je velikokrat zmotil itd. In potem je prišlo zavračanje in na vsak način sem hotel biti čisto drugačen. Sedaj pa ga spet spoštujem in razumem. Potem sem dobil svoje otroke in sem si rekel jaz pa ne bom popoln naj vejo da imam napake, da ne vem vsega in ne znam vsega. In sedaj ko so že malo zrasli vidim, da oni rabijo očeta junaka ki vse ve in vse zna in sem z veseljem ta junak, saj vem da v tem trenutku to rabijo kasnej pa tudi rabijo spoznanje da to nisem, saj je to del njihovega odraščanja in del njhiove poti k samostojnosti. Da lahko postanejo junaki sami sebi in svojim otrokom. andrej

Zares samozavesten si lahko takrat ko si popolnoma svoboden. andrej

Janina, zelo lepo si tole napisala, sam imam zelo podobne izkušnje. Tudi jaz sem se spraševal, kdaj pa bo konec. Seveda sem ugotovil da nikoli, oz. druga možnost je slabša. Si pa vse skupaj predstavljam (življenje namreč) kot špirala, ki se odpira navzven in navzgor. Nikoli se ne konča, si pa vedno bolj odprt in imaš vedno širši pogled. Tako nekako. andrej

S tem se pa nenehno borim, namreč, da želim ugajati drugim. Sem pa že veliko napredoval, in enkrat sem naredil neko tako stvar, ki je bila v nasprotju z vsemi družbenimi normami. Na kocko nisem postavil vsega, pravzaprav niti ne dosti, razen enega prijateljstva, to pa zato ker sem šel v to stvar šele takrat, ko sem bil prepričan, da moje najvišje vrednote ne bodo prizadete. To je stvar vrednot in prioritet posameznika. Če ti je neka stvar tako pomembna, pomembna nad vse, mislim, da je prav da greš preko družbenih norm. Sploh so pa norme v naši družbi tako zastarele in okorne, da se jih ne splača preveč čuvati. andrej

Jaz pa mislim, da ima vsak narod tako kot vsaka oseba določene značilnosti. In to, da se rodiš v neki državi, kot pripadnik nekega naroda, tudi ni brez razloga. Nekatere izkušnje lahko doživiš le kot pripadnik neke skupnosti in katere rabiš ni slučaj. Posledično menim, da lahko tudi seksualne lastnosti predstavljajo del neke podobe naroda. Vsekakor pa nimam še zdaleč toliko izkušenj, da bi lahko rekel, da je nek narod boljši od drugega pri seksu. So pa zanimive izkušnje drugih. andrej

Nekaj sem o tej temi pisal že drugje, pa bom še tule bolj specifično. Osebno nisem imel čisto nikoli neprijetnih ali celo nevarnih izkušenj z ezoteričnimi stvarmi in vsemi tehnikami, ki sem jih poskusil. Sta pa dva možna odgovora na to. Prvi je moj pogled na stvari, ki so se mi dogajale ob teh poskusih in izvajanjih različnih tehnik. Sedaj ko dobro premislim, sem imel naprimer ob novih simbolih pri reikiju ali ob novih esencah avra-some in podobno vedno velike težave sam s sabo in z okolico, vendar tega nikoli nisem jemal kot težave. Vedno sem bil vesel, da se je začelo nekaj dogajati na področjih, ki so me mučile in me blokirale. Verjetno, če na te stvari ne bi gledal tako bi lahko končal tudi drugače. Pri teh stvareh je tako, naprimer želiš si bojši partnerski odnos in skoncetriraš vse meditacije v to in vse tehnike in prošnje. In ko se odločiš in prosiš tudi dobiš. Vendar tu pa pride zanka, če hočeš stvar izboljšati moraš postati drugačen, da ne rečem boljši, in spremembe vedno prinašajo strahove. Takrat je potrebno nekaj storiti na sebi, samo po sebi se ne spremeni. In če se preveč upiraš spremembi lahko vse skupaj privede dokaj daleč. Ker pa si prosil za razrešitev problema se bo to tudi zgodilo, od tebe je odvisno kako se boš temu upiral. Saj sem nekje že napisal, pazite kaj si želite, lahko se vam uresniči. Zato menim, da se dogajajo take stvari z nekim namenom, nekateri namreč rabijo mnogo večje dražljaje oz. znake, da sprevidijo kaj delajo narobe, nekateri celo tako, da pristanejo na psihiatriji. Seveda pa ni rečeno, da se iz tega izkopljejo. Vse je odvisno od volje in želje. Je pa tako, težja je pot, močnejši smo na cilju. Splača se vztrajati. No, druga stvar pa je da sem imel srečo (v bistvu pa ne verjamem v srečo) in sem se vedno srečal z učitelji, ki so bili dobri, ki so vedeli kaj delajo. Je pa tudi res, da so mi lahko pomagali samo na neki stopnji, kasneje pa ne več. Skratka prišli so tisti in takrat ko sem jih potreboval. Za konec, če greš v ves ta duhovni razvoj z dobrimi nameni se ti ne more zgoditi nič takega, kar ne bi mogel premagati in kar te ne bi delalo močnejšega. andrej

Pes, ki laja ne grize. andrej

Marko še tole, če boš slučajo prebral. Mojo predstavo sem res napisal za šalo, ker pa je ti očitno nisi jemal kot tako, se mi zdi da sem ti stopil na žulj. Lahko se tudi motim. Brez zamere, ampak v bistvu me sploh ne zanima kakšen si, ker pa si nas že izzval s tvojo predstavo, te še mi malo izzivamo. Sedajle me prav mika, da bi še sebe opisal takole telegrafsko kot si ti sebe, pa ne bom ker se mi te stvari res ne zdijo bistven del mene, in želim da me spoznate po drugačnih stvareh in ne materialnih dobrinah. Moja osebna prepričanja in tudi del življenske zgodbe pa tako ali tako lahko razberete iz mojih prispevkov. Sedaj bom pa nehal na to temo, se ti pa zahvaljujem, da si malo razburkal tole sceno! andrej

Tudi jaz se sprašujem kdo je večji heroj tisti, ki si upa reči jaz pa se ne grem vojne nekoga drugega in gre in zapusti vse svoje življenje in začne z nule, ali tisti, ki sledi brez razmisleka in gre pobijat (žal dobesedno) ljudi za stvar nekoga drugega. andrej

Nikoli nisem pomislil da sem zagnan oče, predvsem sem odgovoren in ljubeč. Kaj misli okolica me niti ne zanima, imam tudi srečo, da imam podobne prijatelje. Tisti očetje, ki svojega očetovstva ne sprejejo tako pa mi jih je na nek način žal, saj ne vejo kaj izgubljajo. Vedno se spomnim pri nas doma, ko je ati rekel, zakaj pa jaz nič ne vem. Tega pa si zares nisem želel. Sem pa pri odpiranju te teme tudi malo misli na mnenje celotne družbe in na zastarele vzorce na katere tudi jaz dostikrat naletim. Verjetno ima oče, ki ga omenja lunca kar nekaj težav sam s sabo, spoštujem pa vsakega, ki postavi otroke na prvo mesto, pa če tudi na račun sebe. Svoje travme in blokade je bolje če rešujemo drugje ne preko otrok. andrej

Saj me kar zabava tale tema. Mogoče pa bo Marko tudi kaj odnesel. Na mojo domišljijo sem pravzaprav ponosen, saj je domišljija edino kar nas omejuje. Se pa bojim, da se niti nisem dosti zmotil. Aja oprosti za Avdija, Ali je BMW (koliko že) dražji? Vsekakor pa ti čestitam za vse dosežke, ki si jih omenil, verjamem, da si ponosen nanje, in verjemi meni, da vem, da jih ni lahko doseči!! andrej

Ravno zadnjič sem razmišljal, ko sem odgovarjal Markotu, o mojem odnosu do avta. Ugotovil sem da imam točno takšen avto kot ga potrebujem. Velik družinski, udoben, zanesljiv in cenovno takšen da mi ni treba plačevati kreditov. Ostalo me ne zanima. andrej

Sem že razmišljal, če bi odprl novo temo spolnost, to pa zato, ker se mi zdi spolnost ena od ključnih stvari pri duhovnemu razvoju. Na tem področju smo zelo ranljivi, zato nas tu čakajo tudi preizkušnje in lekcije. Spolnost, medosebni odnosi, denar, posel... vse to so stvari, ki so ključne v fizičnem življenju, sploh danes, zato so ključne tudi pri duhovnem razvoju. Saj sem že nekajkrat povedal, drugače pa ne bi bili tukaj. andrej