Trgovina v kateri sem delala par let je bila izgleda en magnet za naše estradnike. Kar nekaj jih je prišlo . Jaz sem jezikala vsem po spisku, tako kot vsem ostalim strankam, tako da se nisem dala motit. Mi je bilo pa zelo zelo všeč, da jih večina ni kompliciralo in težilo, samo 1 črna pika je bila - v bistvu ima bel priimek, ker je gospa želela, naj se ekstra zanjo odpre svež sir. Me ji ga seveda nismo odprle, ker se novega sira ne odpira, dokler se prejšnjega ne proda in mi je zelo zelo žal, če je prefina . Moški, ki so bili tam, so pa sploh simpatični in prijazni - Magnifico (vedno pripravljen na hec, preprosto, nekomplicirajoče bitje), Werner (iskren, prijazen, toplo bitje), Saša (majčkeno poseben, ampak še vedno ne težek), Kamilo Lorenci (zato, da je lahko pustil vrečke v trgovini, nama je s sodelavko prinesel rožice), Oliver Antauer (prijazen), Bojan Kranjc (deloval skoraj majčkeno plašno ). So kot vsi ostali ljudje, ja, jih nismo nič drugače obravnavali, edino kar sem sem spoštovala njihovo delo, kot spoštujem delo vsakogar - delo trgovk, učiteljev,...