Pujsita

Levji sindrom, tista ki ima čas napiše .

Sem se spomnila na Ano Kurikokovo - priimek namiguje, naj bi bilo nekaj kokšjega v njej

Treba ventilčke spustit na momente, ja, da nas ne raznese .

:o|o: daj v malo bolj svetlih barvah poglej. Skasirala si dokaj zahtevne lekcije in jih na nek način že premagala. Manjkajo ti samo še detajlčki - čisto ta glavne zadeve si že obdelala. Zdaj te čaka pa tisti del življenja, ko se boš znala dosti bolj veseliti vsega lepega, kot če teh zadev ne bi doživela. Možno? Sem sigurna, da lahko svoje življenje vidiš v kakšnem drugačnem odtenku, izberi tebi najljubšega, pa novim zmagam naproti .

Večna tema, v bistvu osnova na nek način. Sem prebrala eno lepo misel v zadnjem času. Ni pravih in ni napačnih poti. Pot samo je. Vsak ima pravico izbrati si svojo lastno in vsak mora svoje lekcije osvojiti sam. Če namesto nekoga obdelate neko lekcijo, bo pogrnil na njej prvič, ko bo spet naletel nanjo. Ljubite vse ljudi takšne kot so, dovolite jim potovati na njihov lastni način in vedite, da bodo napredovali na svoj lasten način. Lahko ste brez skrbi, vse kar potrebujejo za svoj napredek je že v njih, samo na pravi trenutek čaka .

Sledi sebi Skwo, tisto kar čutiš, da želiš in potrebuješ, je pravo zate .

Nikoli. Če se mi nekaj ne počne, se mi pač ne. Odgovarjam sebi za svoje življenje, kaj bom iz njega naredila. Če misliš na starše, me ne grize. nekateri živijo v čudovito urejenih harmoničnih družinah, kar sem jaz dobila po moževi strani - mi je univerzum tudi to poslal, ko sem rabila , jaz pa sem odraščala v drugačnih razmerah, ker sem to potrebovala za naslednje lekcije. Za to izkušnjo sem jima hvaležna, ni mi pa do nekih harmoničnih družinskih odnosov igrat, če tega ni z nobene strani (v normalnih razmerah). To pa ne pomeni, če bi me kadarkoli za karkoli rabila, sem jima na razpolago, če bosta kdaj v fazi šlihtanja sebe v zvezi z menoj tudi, ker ju imam na nek način rada, ker vem,da sta mi dala vse kar sta sproti zmogla. Ni pa to nek odnos, v katerem bi se počutila blazno zaželjeno, sprejeto, kjer bi si v trenutkih svoje osebne stiske lahko našla kakršnokoli oporo, ker tega enostavno nista zmožna dajati . Na kratko - če me rabita sem tu na nek način tudi zanju, jaz osebno sem pa to lekcijo v tej obliki, ki trenutno je že jemala .

Jaz tud tvoje carske, pa zdaj še mačkaste tvoje poste ful rada prebiram, tako doživeto in zabavno pišeš . Pa res sta se hitro spoprijateljila .

Ne skrbi, piši kot čutiš, kako te mi razumemo je pa naš problem . Hm, se zdajle ne spmnim nobenega takega primera, ko počnem "neprimerne" stvari v neprimernem trenutku, se ne dam motit, ne podlegam avtoritetam niti situacijam , ko se spomnim, postnem .

Ta tretji mi je najbolj všeč, nova obzorja so vedno cool . Prav občudujem tole tvoje prostovoljno napovedovanje za nas. Prav čisto vsak dan in to že zjutraj .

V tem momentu vem, da je tale forum ta pravi zame , pa nekak sebe zmeraj poslušam

Nikoli nisem doživljala kaj posebnega s strani staršev, da jima karkoli posebnega pomenim - kot npr. hči , tako da tista otroška navezanost, brezpogojna ljubezen, ki jo prineseš s seboj do njiju, je nekak izpuhtela, se spremenila v grozno razočaranje, občutek da sem bila puščena na cedilu. Sledilo je odpuščenje, sprejemanje da sem to rabila in izbrala. Sprejela sem ju. Ni pa nekih nežnih in globokih čustev, ker jih nikoli ni bilo , dobila sem kar sem od njiju rabila, za kar sem jima hvaležna, življenje gre pa naprej. Mogoče se pa vseeno še kdaj v kakšni lekciji srečamo .

Ooooooooooooo, teli bodo ziher od zdravilni. No cool, vidiš, si si že poštimal teren, bolj zate primeren , delavnik mislim, bogve s čim si si pridobil pogajalsko prednost . No pošiljam ti 10 svinjskih na žuljave parklčke od službenega škljocanja verjetno na Notebook

Samo to ni pogoj, pac pa attitude. Tega mnenja sem tudi jaz. Lahko z isto osebo, ki jo resnično ljubiš včesih samo seksaš, včasih si bolj sproščen, pa zadeva poteka majčkeno drugače, ko vstopiš samo v svet občutkov in se nalimajo zraven še posebno intenzivna čustva. Do tule sem prištorkljala jaz , predvidevam pa da je pa naslednja faza ljubiti se z dušo .

Uf, sem tole za nazaj sčekirala, tale forum je ap res čist tak, kot pravo življenje , čeprav ni tule kakih zvokov se sliši vedno višja jakost, pa potem eksplozija, umirajanje in . Tko kot pravi Sanjalica, vsak posebej smo majčkeno drugačni, pa smo skupaj en tak krasen mozaik. Sem tudi jaz razmišljala,da imam službo, forum, pa 3 odlične prijateljice in mi prav nič ne manjka , živim najbolj polno Življenje do zdaj. Da bi se zaljubila v drug forum :o|o: No way .

Piko mene pa glih kakšne take, zame prastare zadeve fuuuuuul napolnijo z energijo in se jih ob priliki z velikim veseljem poslužim .

Jaz nimam problemov z reči ne. Nisem imela nikoli problema pomagati karkoli komurkoli pa še vedno to isto počnem. Imam pa včasih neprijeten občutek kam iti. Npr. je lani moja mama povabila naju z možem na božično kosilo. Pa sem imela en tak neprijeten občutek v želodcu (to se mi dogaja redko). Pa sem ji rekla, da hvala za vabilo, pa da nisem nič jezna na nikogar, samo da mi nekak ni glumit eno srečno harmonično družino, če to nismo. Naslednja zadeva je bila obletnica srebrne poroke očeta z novo partnerko. Tudi nisva šla, ker se tudi z njim ne počutim tako. Mi je v bistvu obremenitev tam nekaj za občinstvo se iti, če ni kakih posebnih čustev do njega. Nikogar resnično ne sovražim in sem jima hvaležna za vse lekcije, ki sem jih prek njiju dobila, ker sem jih potrebovala, pa tudi vem,d a sta to prava starša zame, ampak ni mi pa do kakšnih idiličnih družinskih srečanj z njima, ker tega nikoli ni bilo, tudi ko sem bila majhna, nekako mi deluje za lase privlečeno. Sploh se ne bi znala z njima na tak način obnašati. zakaj bi sebe in njih goljufala cel večer? Ko se mi ne gre, pač rečem, Ne hvala, brez jeze, brez zamere, ampak če mi ni mi ni .

Odlično, tole o manjvrednosti je v bistvu podobno kot slaba samopodoba. večinoma jo na nek način skasiramo v otroštvu, tisti ki jo. Na to zadevo odreagiramo ali preveč samokritično, popolnoma nesamozavestno, popuščamo vsem okoli nas, samo da bi ugajali za vsako ceno in izgubimo svojo identiteto, je praktično ni več, ker ne vemo kaj počnemo zase in iz sebe, kaj ap za okolico. Lahko pa preagresivno, na vsak način za vsako ceno uveljavljamo svoj prav, s siljenjem drugih v ravnanje po naši glavi si nekako dokazujemo,da smo boljši od njih in na nek način kao kompenziramo naš občutek manjvrednosti. Če želimo doseči notranji mir, je nujno, da se zavedamo, da smo čudovita bitja, sami unikati, da je vsak človek nekaj enkratnega, neponovljivega, s svojimi vrlinami, talenti in mislimi, da so samo kombinacije različne . Da so vsi, vključno z nami vredni naše ljubezni .

Hi hi hi, danes pa obrnila situacijo, prvo delo, potem forum , ratalo po ne vem kokem času . Včeraj smo bili na cyber pregledu, verjetno ima Cyberček ukleščen živec, samo rentgen ni bil dost močen, da bi skoz našo klopko potegnil, tako da je bila slika nejasna. je pa potem po pregledu ortoped rekel, da je skor ziher tole z živcem. Da naj se pa v ponedeljek oglasimo na fakulteto za , na še en pregled. Je že dobil tablete proti bolečinam in predpisano ima neskakanje pa počivanje. Glede tega,d a je pa zadnjič dol padel, pa pravi,d a ej možno, da je diabetes, samo sem se jaz kar odločila, da so bile po 2 urnem sprehodu prehude bolečine zaradi unega živca in je pač padel dol . V glavnem včasih pomaga že počitek in tablete, včasih je potrebna pa operacija, pa sem se odločila, da bodo v tem primeru zafunkcionirale tablete in počitek. En navihan dan vsem

Sončna, še naprej trosi sončne žarke okoli sebe in jih tudi sprejemaj in naj bo vsak tvoj dan sončen

Ja svoje zene nikad ne tučem. Samo je gurnem po stepenicama pa nek se udari gde sama oče.

Mushi, jaz sem svoja dva sprejela, vem da sem prav njiju rabila. Jima pošljem voščilčnice za praznike, ker pa nimam kakšne hude želje po stikih, jih pač nimamo. Nobenega občutka krivde nimam, ker ne živim po nepisanih pravilih .

Ohoho, sem se že spraševala kaj počneš dons tok cajta. Sem si te pri sebi izgovorila z možnostjo, da nabiraš kurjavo, sej veš, pr vas dol se tega kar nekaj porabi, da je primerna temperatura . Trajal bo dokler boš hotel, a ne 666,665,664,663,662 mmmmm, kakšna prijetna zaposlitev. Vračam svežih ducat svinjskih na