Pujsita

Evo Tjazy, eden izmed vzrokov. Jaz se npr. z veliko tvojih misli strinjam, si pa ne predstavljam, da bi bila srečna s partnerjem, ki bi se ljubil tudi z drugimi osebami. Teoretično bi si še nekako znala pojasniti, da če nekoga resnično ljubiš, mu želiš najlepše in če si pač zaželi spolnosti s kom drugim, sprejmeš to zadevo, ker mu privoščiš najlepše. Da bi pa jaz to prakticirala, si pa ne predstavljam. Sem napredovala, vse ostale zadeve sprejemam, ne očitam, ne poskušam spreminjati, pustim, da živi kot želi on. saj itak do česa drugega nimam pravice :o|o: Kar se tiče pa spolne svobode, je pa prehud zalogaj zame, še nisem tam, mogoče bom kdaj, ali pa tudi ne. Kadar te jaz vprašam, kako ti živiš, te vprašam samo zato, ker mi je jasno, da vsi ostali tega ne počnejo, če že tule drugačne misli pišejo. Ti pa deluješ zelo prepričano in me enostavno zanima, če vsaj ti živiš na tak način in kako potem te zadeve v praksi izgledajo, moj namen ni negirati tvoje misli, oz. ti nekaj dokazovati, zanima me le, kako to zafunkcionira v praksi, če sploh, pa se mi zdi, da si ti od vseh nas na najboljši poti v to smer. Pujs je pa drug ja, prejšnjega so mi skrili z interneta, tule sem jih pa v svinjski rilček, sem si kar shranila na disk .

Tjazy, spet en tvojih postov , čisto drugačna perspektiva, sem se ob branju Tečaja čudežev spomnila nate, kot da bi prebirala same tvoje poste .

Tudi tvoje misli opisujejo moje , imam občutek, da si določene podobne stvari dajala skozi - sva izgleda v podobno šolo vpisani .

Skozi vse tvoje poste je videti, da imaš te zadeve zelo zelo dobro pošlihtane, da je treba živeti in da zadeve računaš, po drugi strani si pa tudi Velik človek, marsikaj daješ zastonj, če presodiš, da nekdo to potrebuje. Tole mislim da imaš optimalno pošlihtano in ti tudi jaz čestitam .

Torej uživaj tu, kjer si.

Contesa, spet lepe karte

Normalno, važno da je to to zate . Jaz sem na netu 8 ur na dan, med tednom, sicer pa nič. Delam službene zadeve in vmes kaj postnem. Se pa zavestno nočem od doma priklopit nanj, ker je ta zadeva zelo zasvojljiva, pa vem, da je poleg računalnika še kaj drugega v življenju

No krasno, vidim, da ste uživali na torticah. Zlomkec - hvala za uno za na rilc , sem včeraj malo prej odpujsala El Nino - super tole s tvojo denarnico, dokler jo vedno znova najdeš . Volkec - bivša naj bo bivša, odpusti ji, pa novim zmagam nasproti Včeraj so se mi še druge kavbojke na kolenu strgale. Sem imela pol urce časa do busa in sem si spet rekla, da bom našla trgovino z Jeansom in kavbojkami zame. In sem jo, dolbila kavbojke, ki so mi kak cm predolge , pa še v akciji so bile 8.990,00 SIT. En navihan dan vsem

Pesha, krasen post, veliko zadev se strinjam s teboj, nekje pa imam jaz majčkeno drugačne poglede. Da se zavedamo in spoznavamo bolj temeljito šele v partnerski zvezi, si mislim tuid jaz, kajti partner je ponavadi zavit v tako embalažo, da je za nas privlačna, da se vanj zaljubimo in je takšno bitje, ki v nas odpira rane iz otroštva. Imamo možnost popravnega izpita za nazaj. Dostikrat ima lastnosti, ki so jih imeli naši starši in ki so nas na nek način označile in prek te zaljubljenosti ali ljubezni, odpremo staro rano, jo zacelimo in ob njej dzhovno zrastemo, jo prerastemo. V fazi, ko se odpirajo te stare zadeve, se veliko ljudi prestraši in si misli, da to ni pravi partner, da so se zmotili. Lahko ap ima lastnosti, ki jih mi nimamo in so nam zato simpatične. Glede zaljubljenosti v zrelih letih sem pa mnenja, da se tudi zaljubljamo, kajti če naj bi bili sami sebi dovolj, bi nam bilo vseeno, če ne bi imeli partnerjev. Zagotovo pa vsi ki so na določeni stopnji duhovne razvitosti ne bi imeli partnerjev, ker jih potemtakem ne bi potrebovali. Torej bi moralo tudi kar nekaj forumovcev biti samskih. Jaz sem bolj mnenja,da privlačnost, zaljubljenost in ljubezen doživljamo vsi. In da je to eden od dosežkov, če si sposoben živeti v krasni in izpopolnjujoči zvezi z nekom, koliko si zrel. Če si zrel, znaš vzdrževati ljubezen, iskrice, naklonjenost v zvezi ne glede na partnerja - v smislu, da si ne postavljaš za pogoj partnerjevega odnosa, pa da ti nečesa ne moreš, ker on ni tak in tak... Moj zakon tudi ni idealen, samo jaz ga takšnega vidim, to je človek, s katerim se želim postarati, za katerega lahko premikam gore, ki me privlači, do njega po 7 letih čutim isto - vesela sem vsakega snidenja, žal mi je za vsak dan, ki ga ne moreva preživeti skupaj. Pa ne več v smislu odvisnosti, ampak znam uživati v vseh teh majhnih lepih trenutkih, poleg tega pa sem prišla do svoje identitete, neodvisnosti, svojih hobbyjev. Če si odgovoren do sebe, potem si avtomatsko tudi odgovoren do partnerja. Z odgovornostjo do partnerja mislim jaz tudi, da si iskren in poveš, če ne čutiš več isto do njega. Ni pošteno, da mu ne poveš takih zadev. Jaz sama si mislim,da če poveš, da si želiš deliti življenje, je pošteno,d apoveš tudi, če se v tebi kaj drugega dogaja. Ne zdi se mi odgovorno, da ne čutiš več do njega ljubezni, ali ne veš, kaj sploh čutiš, mu slikaš srečno zvezo, medtem pa se odločaš kaj in kako. A ni to egoistično? Jaz mislim,d a ima tudi on pravico te zadeve vedeti in tudi on pravico odločati se. Naj bo on sveto prepričan v ljubezen z naše strani, mi se bomo pa med tem odločali? Neuspešna je bila tudi ta ista moja zveza, ko sem tudi jaz še čisto drugače razmišljala, ko sem vse zadeve jemala precej osebno, ko sem bila občutljiva in užaljena in sem se zapirala v oklepek, vsakič ko me je kaj prizadelo. Spremenilo se je zelo z mojim zorenjem, ko sem se naučila brezpogojne ljubezni (razen Tjazyjevega pravila - da dopuščaš partnerju druge spolne stike, če si jih želi ; tule še nisem), ko sem sebe sprejela takšno kot sem, ko sem se začela ceniti in imeti rada, hkrati pa moža sprejela kot edinstveno, posebno bitje. Z vsemi njegovimi lastnostmi, spet se mi njegove posebnosti zdijo simpatične, kot v fazi zaljubljenosti, dopuščam mu njegov lasten način življenja in razmišljanja. Prej sem ga želela non stop spreminjati, zdaj sem tudi v prakso prenesla dejstvo, da ima vsak svojo pot, da ni nobena napačna, da ima vsak svojo odgovornost in pravico do življenja. Našla sem notranji mir, srečo v zvezi s partnerjem in to je zame to. Prav v odnosu z njim sem dosti stvari o sebi spoznala in pokorigirala, tako da je kup bremen, ki sem jih od nekdaj vlačila s seboj, padel z mene.

Kaj misliš ? Verjetno je majčkeno drugačen občutek, če je vmes en tujek , četudi profesionalno izdelan

ja se mi kar zdi da je isto ja

Jaz sem pa drugačno metaforo slišala, da je seks s kondomom, kot če bi jedel čokolado skozi folijo .

Ja, kje hodiš, pa tvoj Car :o|o: , skor že mal med pogrešane spadaš

Tule jaz mislim,da se vaše delo približno tako lahko oceni kot unikati - ni nekih pravil, intuicijo v roke, pa v cenike prelit .

Ja, seveda jasno, z velik dnarja pa par ljudmi tudi tale net oblikovno ne bi bil problem izpeljat, je pa vprašanje, če bi bila takšna energija tule kot je. In drzno, resnično drzno v mojih očeh je dejstvo, da sta se lotila to zadevo delat praktično zastonj - vem da sta donacij vesela, samo so ali pa ne, vsekakor pa ne takšne kot vsak mesec 2 plači. Drzno je, da si upata živeti svoje sanje, pa v odvisnost od svojih sanj postaviti finančno preživetje družine. Zaupata Življenju in sebi 1000/h in vaju resnično tudi jaz predrznica občudujem. xrosex xrosex

Raček in Nimubus, naj vama vreme ne pokvari vajinega tako posebnega dneva

Sem se spomnila, da je tale Lunin net verjetno precej drzna ideja izpeljat, čestitke Marsi in Mitji za drznost .

Daisy, čimprej se pozdravi

Tile deli tvojega posta so mi še posebej všeč. Seveda nisi nič slabega naredila, pogumna si, da si najprej sebi priznala, da si v takšni situaciji in da je potrebno nekaj storiti, potem pa še tule to zadevo opisala in se izpostavila našim mnenjem. Se pa tudi meni zdi, da si kljub temu, da ti praviš, da si dodajala detajlčke naredila velik korak naprej, ali pa si samo pisala zadeve, ki si jih že prej mislila, pa nisi delila z nami. Prepričana sem, da se boš odločila tako da bo zate najbolj prav .

Pod zadnja dva posta se pa tudi jaz podpišem, evo Pujsa

Oho, me back s svojo ikonco , sem jo imela z linkom na nate, pa je stran nekaj zaštrajkala, zdaj jo imam pa shranjeno na disk, tako da sem ga v svonjski rilček tale internet . Aja Aliana, shit tole z avtom, samo saj če imaš kasko, ti bodo popravili zbrez problema, edino bonusu se boš pač morala odpovedati, ampak cool kako si pomirila unega tipa, pa vse skupaj izpeljala, pa da sta oba cela, pa da so te potolažili... V nesreči spoznaš prijatelja . Včeraj šla na avto po servis, so nama ugotovili kaj je in popravili, tako da je zdaj tudi avtek fit, dragi je tudi v redu, pohvaljen na kontroli, ki jo je imel včeraj . Danes imam pa v planu obisk stare mame, me že mal več kot en mesec ni bilo tam, tako da je že čas. Se že veseli tale moja stara mama, pa tudi jaz, da jo spet vidim, pa da spet kaj izvem iz obdobja, ko me že ni bilo . Zvečer pa prespat k svakinji, tudi komaj čakam, tak čist babji čvek, verjetno bova tudi kaj o duhovnosti rekli, tudi ona padla v te zadeve, pa mi je fino tako na pol v klepetu, ne take znanstvene debate met . En navihan dan vsem

Tole glede intuicije. Jaz jo že dolgo uporabljam. V obdobju zgodnje pubertete sem v situaciji, ki je prišla komplicirala in parkrat poskusila predvideti kaj vse se lahko zgodi, pa se potem odločala, kaj bi bilo najboljše, pa so se dostikrat pojavile situacije, ki jih kljub razbijanju glave kaj vse se lahko zgodi nisem predvidela, se pravi je bil ves trud predvidevanja vržen stran, ker se je zgodilo nekaj x. Od takrat, ko se pojavi situacija, itak takoj začutim, kaj narest - v smiuslu takoj dobim idejo, nikoli nisem neodločna in to tudi naredim in še nikoli mi ni bilo žal. Spontano sem se odločila stornirati planirano poroko 1 mesec prej, spontano sem se odločila materialno preskrbljeno življenje (stanovanje, avto) zamenjati za najem stanovanja na svoje stroške v pripravništvu, v bistvu mi ta vidik takrat sploh na pamet ni padel. Ko sem imela možnost delat v Italiji, nisem kompliciralq, čeprav je bilo delo na črno. To je bilo meni zelo ljubo obdobje. Če bi si v vseh teh situacijah razbijala glavo s kaj če vprašanji, bi bilo že pol mimo, pa tudi če bi sprejela enake odločitve, kot sem jih spontano po dolgotrajnem seciranju, to ne bi bilo več to. Jaz mislim, da se ni kaj naučiti, zaupati je treba sebi in dejstvu, da te Življenje ljubi in dobiš, kar potrebuješ, ko potrebuješ, kaj sploh še ostane velikim ?

Uh, kok prijaznih besed , kar pokaš od navdušenja , ja nekak mora tvoja ikonca k postom pasat . Uf tale tradicionalen na rilc, še dobr da se ti niso še Pujse zamerile .

Točno tako, življenje je res kot avtocesta. Nekateri so hitri, drugi počasni, profesionalci, nerodni, boječi, polni sebe, zadirčni,.... Tudi razmere so tako zelo različne kot v življenju.