Kako sem se tega lotila ? Ugotovila sem, da se imam premalo rada - da se praktično nimam in da se postavim v odvisnost od drugih, če to iščem v njih. To je nepošteno do njih, hkrati pa moje razpoloženje niha dol in gor glede na odzive drugih ljudi. Pokapirala sem, da je to generalna napaka na meni. Da zna biti življenje dosti lepše, če najdeš nek notranji mir. Tega pa sem našla s tem, da se imam rada in da se spoštujem. Ostali ljudje so pa ostali, vsak s svojo lekcijo in poslanstvom tule dol. vsak ima svoj recept uspeha, ki ga lahko najde samo v sebi, tako sem nehala biti 100% prepričana kaj kdo čuti in pametovati , ne razlagam več, da skoz ene in iste lekcije štepajo, če jih, ker njihov napredek ni moja stvar in vsak ima pravico živeti svoje življenje tako kot želi, tako kot je moje življenje moja pravica in moja dolžnost. Opazke in mnenja drugih pač jemlljem kot njihov pogled na mojo situacijo, ki izhaja iz njihovih izkušenj in razmišljanja, ki pa je čisto drugačen od mojega. torej vzamem kot zamisel, sledim pa sebi. Kar se tiče raznih nestrpnosti in osornosti, so pa itak izraz nemoči - za moje pojme, tako da me tudi ne ganejo. Jaz vem, da je tole življenje darilo meni, da je moja dolžnost in odgovornost narediti nekaj lepega iz njega. Najbolj enostavno je poiskat izgovore, zakaj mi to ne uspeva, kdo je kriv za to in prevaliti krivdo na druge, odgovornost je pa samo moja. No to je moja logika, s katero dosti lepše in lažje živim kot prej, sicer se znajdem še kdaj pa kdaj na spolzkih tleh, ampak 99,9 % imam pa notranji mir in občutek je krasen .