Uhhhhhhhhhh, en ekstra special day včeraj. Sva se odpravljala proti domu, pa malo pred cestnisko postajo avto izgublja na moči. Dragi mi reče, pa kaj je to z avtom , pogledam mal števce - strokovno :o|o: , vidim števec za temperaturo nabit do konca. Kak km za cestnino je pa servis. Cool. Ustaviva, postavijo diagnozo - termostat, ampak ob 17h ni nobenega mehanika tam. No saj ni važno, vem da bojo dobro poskrbeli za avtoček. No pa na žalost tudi nadomestnega avta niso imeli, ker je za k nam nekam smotano domov z busom - 4 na dan vozijo, tako da nama vedno dajo nadomestni avto, pa nama ga velikokrat ni treba plačati. No ja, sva šla peš proti postaji, ugotovila, da ni voznega reda na rakeku, hi hi hi. napadla poštarco in jo vprašala, če slučajno ve, kdaj gre kak bus, ugotovimo da čez 2 uri. No pa štopava in dobiva prevoz do Cerknice. Se usedeva na kavo, pa bla bla bla. Z avtobusom sva šla domov, doma pa Cyber klopka z rilcem do tal :o|o: , kje da hodiva. Ga potolaživa, božava, vse živo, se še vedno muli . Pa mu rečem. O.K., če pa tok na uro poznaš, pa povej zdajle, kok je ura . No pa sva šla spat, dona pa eno urco prej vstala, ob 3h . Dragi bil čist v šoku, potem pa 2km sprehod do postaje, pa še zvezdice in reganje žab, pa mraz. Pa sva potem pol ure čakala na bus - 15 minut pride kasneje kot je na voznem redu, pa mal rezerve sva si vzela, ker dragi težje hodi (ima težave z nogami, pa nobene ta prave kondicije), ker bi nekak z naslednjim busom v popoldansko izmeno prišla . Celo pot sem spala . Od te cele zgodbice se mi zdi coolsko, da se niti enkrat ni razburil, kajti računalnik in avto sta njegovi občutljivi točki , tako da ga moram pohvaliti . No en navihan dan vsem skupaj