Pujsita

Ja, nataly, kar sprijazni se, pes ti bo vedno pokazal, kako zelo te je vesel , ne poznam nobenega človeka, ki bi partnerju tako zavzeto take zadeve nudil . Kar se pa podrejanja tiče imajo pa zelo zanimivo pošlihtano ja. Zadnjič se je naš Cyberček z eno labradorko igral, je takoj počepnila, se pustila vohati in lizati in ko sta se zmenila, da je Cyberček ta glaven, sta se full fajn igrala .

Uau Contesa, hvala, kaj še čmo, sončen dan, pa še taka krasna napoved .

Tudi jaz sem tega mnenja . Živalski vrt, O.K., naj bo, samo naj se živalim nudi take razmere za življenje, ne pa tole tule pri nas., Totalna katastrofa, porazno. Bogve kdaj so nazadnje kaj ornk preuredili v tsito, kar živali potrebujejo. Tole tulle je resnično zgolj mučenje živali in če je tako, kot trenutno je, je bolje, da se zapre vse skupaj .

Tamara, pa tudi Bobnar in El Nino, z vsemi vami se strinjam, pa tudi z Majico. Treba se je naučiti denar sam zaslužiti, oz. je krasno če to obvladaš. Tudi jaz sem živela z zelo zelo malo denarja, praktično nič, vse kar imam, sem si plačala sama, preživljala določeno obdobje (3 leta) sebe in moža, tako da nisem neko razvajeno bitje. Samo nisem pristaš tega, da se vceplja ljudem občutek, da ni prav, če si kakšno zadevo privoščiš. S tem se namreč jaz zdajle na nek način ubadam. Za vse je vedno bilo (moje delo, moj zaslužek) za avto, položnice, darila za druge, hrano,nujne življenjske stroške,... Če sem pa sebi kupovala nujno potrebne zadeve - npr. kavbojke, ker dvoje nujno rabim, sem imela pa grozno slabe občutke. Škoda mi je bilo denarja zame, pa sem si včasih kupila kaj, kar je bilo ceneje, pa mi je bilo manj všeč. Kar je napaka. Kako me bodo drugi sprejemali in imeli radi, če še sama sebi ne pokažem tega ? Skratka ni point samo v učenju dajati in služiti, ampak tudi v sprejemanju in uživanju svojega dela. Enim nam je pač sprejemanje težja lekcija kot dajanje .

Marsa, ja full zvezd, sem gledala gor full cajta, pa se ni hotla nobena utrnit Še iz utrinkov, ko sem ti prvega naslednjega obljubila, ti enega dolgujem . Včeraj sem se samo zmenila, da bo želja zate in da boš tekom naslednjega dneva javila gor . Nataly, fajn te je brat ja , Volnica gre pa dons v obdelavo. Je bil včeraj popoldne čisto normalen, kot da ni nič , pa nisva šla nič na sprehod . Danes zjutraj ej dobil pa klipsen v glavo, ki jih ima za v Ljubljano - za na lepš , pa je v varstvu pri tašči, popoldan pa gremo na pregled. Selene, imaš priliko za eno novih lekcij - daj drugim vedeti, koliko si vredna, koliko zmoreš in koliko oddelaš . Pogajalske prednosti so bogato na tvoji strani in vem, da boš zase izpeljala najboljše. En navihan dan vsem Pujsa

Smiki, odloči se, da boš dobre volje , pa boš dobre .

Mhm, naš šefek hodi pogosto tja, pa službeno gremo, privat pa nekak ni moj stil, se ne počutim v takih ambientih, pa tudi moja denarnica bi ekspres shujšala .

Contesa, saj tako nekako se nas veliko uči

, za renault pa nisem ziher

Pozdravljena Žaža in dobrodošla Jaz bi rekla, da je možno,da nehote dregneš v eno rano, ki jo ta človek nosi s seboj. Dokler ne prepozna, da je prizadet zaradi neke čisto x nerazrešene zadeve in svoje naravnanosti ne spremeni, se bojim, da nič ne zaleže, ker enostavno so to zadeve, ki jih lahko pokorigiramo samo vsak sam zase.

Še mal gozdnih: Hrastnik Smrekar Bukovec Praprotnik

Posebno obdobje, ja, ko je nujno treba določene obleke in obutev imeti, ker vrstniki to imajo , sem tudi jaz to doživljala .

Premalo samozavesti ? No je bom pa še majčkeno inštalirala .

Saj pravim, da ne rabimo vsi lekcij pomanjkanja in skromnosti, očitno rabi Tašika kaj drugega se naučiti, če imate možnost te zadeve ji nuditi in tudi ti smatraš, da je tako prav. Potem je resnično prav zanjo prav, da živite tako .Ji bo že prišlo prav za bogve kaj, to bo vedela samo ona. Saj če sem jaz morala živeti brez denarja v rani mladosti, nikjer ne piše, da moramo vsi to skozi dajati. Imamo pač različna poslanstva in temu primerne lekcije .

Bobnar, pa El Nino, . Meni je tudi skromnost v določenem obdobju prišla presneto prav , če pa kdo ima in želi privoščiti otrokom, naj. Zagotovo je tudi to za tiste otroke primerno, zagotovo rabijo to izkušnjo, bogve zakaj. Mogoče bo pa Tašika čez kakih 20 let kaj semle postnila .

Ko boste na Notranjskem, nujno v gostilno Mlakar v Markovec, obvezno naročiti kavro in POhorsko omleto, če ste vsaj štirje .

Ooooooooooooooooooooooo , morgen. Hvala za na ščetinasta ušesa, ti pošiljam svežega svinjskega . Si te prav simpatičnega predstavljam kot navijača, tazga z rožički, eno kričečo minikiklco, pa uni mufki na rokah . En prekrasen dan, kt zmeri ti želim

Ooooooooooooooooo Marsa in BorisM, čvekice Še veliko vajinih postov, prosim . Marsa, zdaj si na svoji najljuši tisočki, 13i a ?

Najmanjša linija odpora v zvezi z nesigurnostjo vase je nadzor. Jemlješ mu podarjeno igračko in prehod je trd, ja , ampak se da te zadeve uspešno sanirati, si pa daješ s tem krasno , naučiš se ceniti, imeti rada, ceniti čas, ki ga preživiš v svoji družbi .

Prizadetost,tole sem pa obdelala kakšni 2 leti nazaj, od takrat se me zadeve ne dotaknejo več na takšen način. Ko sem prečiščevala nagrmadene zadeve iz otroštva - odnos s starši,me je najbolj prizadelo to, da sta me človeka, ki naj bi mi do konca življenja stala ob strani pustila na cedilu. Ugotovila sem,da je bil prav tak odnos, kot je med nami tisto, kar sem rabila, da sem bila sposobna naslednje zadeve v življenju doseči. Potem sem sprejela tezo, da si starše sami izbiramo, se pravi moj izbor, zakaj bi potem bila prizadeta? Spoznala sem, da sem najpomembnejša oseba v svojem življenju in da moram skrbeti sama zase in da sem odgovorna za vse svoje občutke jaz sama in nihče drug. Komentarji in teksti, pa opazke nikogar me ne prizadanejo, ker sledim življenju tako kot ga čutim jaz, prepričana sem, da so moje odločitve zame pravilne. Tako me ne briga, ko kdo komentira, da nisem izbrala pravega moža, zakaj se tako daleč vozim, da imam čuden odnos do staršev... To in še dosti drugega so moje osebne odločitve, za katere čutim, da so pravilne, torej me ne more nič prizadeti. Tale moja lastnost mi dostikrat pride prav, ker sem imuna na marsikater strupen tekst, ki se potem enostavno neha pojavljati, ker ni efekta. Kar se tiče prizadetosti drugih, sem pa približno po Marsino narejena. Povem kar mislim, ne olepšujem, nisem kak diplomat. S tem, da sem nehala vsiljevati svoje mnenje - ena mojih lastnosti, ki sem si je vroče želela znebiti - ker sem v določenem momentu kar vedela kaj se v vsakem godi, kako si lahko pomaga.... Zdaj sem v fazi, ko povem, da mislim, da bi lahko bilo to in to, da bi se mogoče lahko saniralo tako in tako..., naj pa vsak sam pri sebi oceni, kaj je zanj pravi recept. Sem pa ugotovila, da so prizadete osebe tisti, ki v kakšno zadevo sami v sebi dvomijo, da smo lahko prizadeti samo za zadeve, ki se skrivajo v nas, usekajo sem in tja na dan, se jih zavedamo ali pa tudi ne in ko nekdo dregne v tisto točko hote ali nehote, nas prizadane. Prizadetost je znak, da je na določenem področju treba še zadeve pospraviti .

POtrpežljivost je bila pri meni stvar odločitve. Ko sem se odločila, da sprejmem način ravnanja drugih takšnega kot je, pa pri tem ohranim notranji mir, se je vse speljalo.

Pomemben del mojega življenja so ljubljenčki, ta hišni .

Ja, sem študirala, da me verjetno slovo kakšnih ljudi, ki bi mi morali biti teoretično blizu ne bo tako pretresla kot slovo od Volnice. Sem se prepričala, da je težka rit vzrok za problem z dvigovanjem in ne hrbtenica in da je bil včeraj prenaporen sprehod,tako da gremo jutri tja samo po potrditev tega dejstva. Drugače ne more bit, ko pa tudi nanj s tule tok pozitivne energije prihaja. Amis hvala za navijanje .

Solze olajšanja tekle včeraj Pujsi, ja. Ko se je zgrudila Volnica in me je zgrabil strah - tisti notranji, kaj če se bo že treba posloviti, pa potem takoj to misel zamenjala z drugo - se samo slabo počuti, je izčrpan in rabi počitek. Prilezla domov, napojila z vodo, potem so se pa ulile solze olajšanja, solze, ki si jih v fazi strahu nisem dovolila privoščiti, ker je bila potreba po akciji, ne maram biti panična in se smiliti sama sebi, preden vsega ne postorim, ko je bilo pa vse za mano, pa Hvala bogu, hvala za moč in zaupanje in solze olajšanja .

xrosex Selene....... aja, pa dedovala sem včeraj, če lahko temu tko rečem, dobila sem poročni prstan, ki ga je moj ded kupil babici, ga nato dal moji mami in sedj je moj.... ga moram najprej malce na sončka dat ane,... čeprav me navdaja s toplino in ljubeznijo izgleda, da imava neko posebno obdobje s starima mamama, se mi zdi še posebej fajn, ker že sproti uživam v teh posebnih trenutkih. Mick , končno , jaz navijam zate. Jaz sem pa čist pod vtisom ene same zadeve iz celega vikenda. Včeraj šla s cyberčkom na sprehod, spet mal kondicijo nabirat. Čist počasi, pa z vodo s seboj, da ima za mal osvežit se. In lomastiva res čist počasi po naših krasnih Notranjskih gozdovih. In po 2 urcah se počasi vračava po travniku domov. Kar naenkrat pade kot snop po tleh, nič odziva, nič. Me je stisnilo fuuuuuuuuul. Ziher sem bila da je kap al pa kej. pogledam učke, sam ta bel del se je vidlo, jezik temen zunaj, zadihan fuuuul. Študirala sem kaj narest, če bi moža zbudila (spal je po nočni), itak ne bi mogel z avtom na sred travnika, nest ga itak ne morem. Kaj zdaj. Še majčkeno vode sem imela, sem mu zlila v gobček, je nekako popil, dala njegovo glavo v moje naročje, pa ga božam, kličem, božam celega, vse živo. Pa si govorim, da je čist fertik,da se samo majčkeno spočije, pa greva domov. Vmes je padal dež, me sploh ni mtil, sploh me ni zanimalo, kok cajta ostanem tam z njim. Čez čas si je vsaj malo opomogel. Še počasneje kot ponavadi sva capljala domov. Prideva do stopnic, revež se je trudil, 3x kar nasedel, ni mogel dvigniti tac. No nekako prilezeva do gor, do kuhinje. Se zlekne, jaz hitro po vodo, pa vlivat mu v gobček. Čutim, da je čisto vroč, sem vzela ploščice za hladilno torbo iz zmrzovalnika, mu položim na truo in začnejo pokati (ker so se topile), pa mu je šlo na živce in je vstal in šel v spalnico. Oddahnila sem se. Z vodo sem se preselila za njim, tam joj je cca. 1 liter še spil, potem se je pa ulegel in zaspal. Oddahnila sem se, potem so se pa ulile solze strahu za nazaj, pa olajšanja, da je zdaj v redu. Pismu, saj vem, da naju bio itak enkrat zapustil, samo po 3 letih je pa še fullll prezgodaj. No danes zjutraj je bil čisto v redu, jutri pa ima itak pregled pri veterinarju - je veterinarka rekla, da bi bilo fino it hrbtenico ortopedu pokazat, ker težko dviguje rit . Da lahko je posledica prevelike teže, lahko pa tudi težav s hrbtenico. Tko da se gremo jutri pokazat, da je vse v redu . Eh Volnica, koliko mi pomeniš, dobra volja, veselje vsakič, ko se vidimo, prikupno izvabljanje nežnosti iz mene, "komaj opazno" naslanjanje name, ko se z vsemi kilami nasloniš name. Bo prišel čas slovesa, ja, začasnega, potem se pa enkrat kasneje spet srečamo . Saj že vseskozi vem, da si nek poseben, vselej lep in željen del mojega življenja, tisti, ki me vedno dvigne, če slučajno kaj navzdol zajadram, tako da me ni treba opominjati na takle način . Hvala ti za čisto vse lepo do zdaj . En navihan in razposajen dan vsem