Pujsita

Mogoče ja, da si tam kjer ima možnost kaj dokazuje, da ga je mogoče strah, da jo bo izgubil, pa potem misli zaradi opravičil, da jo ima pod kontrolo.... ugibam tudi jaz

To sem pa tudi jaz zase opazila ja, da se me bolj dotakne melodija kot teksti, včasih poslušam meni znano in ljubo melodijo, pa prvič poslušam tekst .

Saj to mislim, da te en čas nismo brali, pa smo te že med pogrešane forumovce omenili in da je super, da si spet več tule .

Samo mnenja izražamo , saj za to so forumi a ne?

Tile trije tvoji klicaji pri včasih . Cool,da si se zbrisala iz pogrešanih .

Žaža kaj boš pa ti storila za lepši dan? Jaz takole iz glave nič ne vem, se kar sproti odvijajo zadeve , pa predvidevam, da ti razmišljaš, kako bi sebi ali komu polepšala dan, kakše ideje so v igri?

Ne, Majica, da se ne boš v kak steber zaletela .

Sorry, čist izven konteksta, ampak tole, pa potem huge mistake, me je pa fuuuuuuuuuul spomnilo na Čedno dekle , pa Julio Roberts, ko se je pojavila s full keša v trgovino kjer ji prejšnjič niso hoteli prodati oblek .

Meni se je zdelo najtežje doseči ga prvič, ohranjati ga, je precej preprosteje. Nekako sem resnično sprejela za svoje trditev, da dobim v življenju vedno vse takrat ko rabim, tisto kar rabim. Ko se mi kaj nenavadnega pojavi, poskušam narediti najboljše iz tega, hkrati pa sem vseskozi prepričana, da jaz točno to situacijo potrebujem. zakaj točno bom pa izvedela, ko bo pravi čas. Pa poslušam se pri vseh odločitvah, delam tisto kar čutim. Se mi zdi, da je notranji mir porušen največkrat, ko se nam vtihotapi strah. Se poruši na momente ja, nič ne rečem, samo ogromnokrat se uspem že v fazi, ko se me loteva nemir ali strah prepričati, da bom tole zadevo rešila optimalno in da je to samo še ena potrditev, kako lahko z afirmacijami in ostalimi zadevami pomagam sama sebi. Tale tvoj Vse dobro mi je tako ljub .

Drži, ja. samo zadnje pol leta, ko se je moj mož komaj sestavljal in tistih par korakov kjerkoli naredil, pa je tudi včasih naneslo, da sva šla skupaj v trgovino, sva parkirala tam, brez nalepke, ker je jasno nima in tudi upam, da je nikoli ne bova imela. Nimam pa prav nič slabe vesti, ker vem, da je v tistem obdobju komaj zbral voljo za vstat in za tiste osnovne življenjske funkcije in sem sigurna, da je tisti poarking upravičeno koristil .

Uf, v moji kuhinji je pa nepogrešljiv moj mož , jaz sem bl Picasso sorte še zaenkrat, strokovnjak za surovo, razkuhano ali zažgano prehrano . Pride tudi to enkrat na vrsto .

Uf, tule pa sama pozitiva ven seka

Oooooooooooooooooooooooo pravkar dobila na mizo eno provizorično vazico 8eno rumeno kavno skodelico) travniških rožic, ki jih imam najraje od najsončnejše sodelavke

Jest sem se tud glih včeraj nanjo spomnila, pa na Mari, pa Heleno, pa Trubico, pa seveda še vedno Tino .

JST vem, JST vem

Amis, resnično, čestitke tudi tebi, da si se res znašla, da si preživela,da svoje izkušnje deliš z nami .

Rešiti se moraš sovraštva, zamere ali jeze do osebe, ki ti je to povzročala, ker če tega ne presežeš, si ujet v tole. Moč pa poskusi najti v tem, da si vredna krasnega življenja, kot vsak človek. Da si to doživela in preživela, zdaj si pa tudi ti na vrsti za vse lepo, kar ti nosi življenje. vedi, da si izbranka, ker si tole preživela, iščeš pot ven in jo boš našla. Pa ponavljaj te zadeve, ki ti koristijo. verjetno so to težke zadeve, globoke rane in se z majčkeno dela ne da pomagati. tako nekako kot afirmacije, kamor je treba vložiti dosti truda, da zafunkcionira, tule je zagotovo treba postoterit napore, ampak se izplača, najpomembnejša investicija v življenju. To je zate, ker si dobro, toplo in krasno bitje in si to zagotovo zaslužiš. Le pogumno Skwo xrosex

Marsa, veš da je celo priimek Budau prevod Vodopivec, iz Francoščine .

Contesa, cool tole, po službeni dolžnosti se rekreirati, pa dati zmasirati, pa biti lep

Skwo, videti je, da si si že precej pomagala, da o teh zadevah pišeš, da si tule na forumu in črpaš pozitivno energijo. Opravičila za nasilje ni, seveda ne, je pa razlaga, da lahko odpustiš to kruto izkušnjo iz svojega življenja, da sebe ne trpinčiš do smrti zaradi izkušnje, za katero nisi prav nič odgovorna.

Nasilne in agresivne osebe se počutijo slabo znotraj sebe, nesigurne, slabe, notranji mir je zanje tujka. tako da v bistvu izražajo bolečo notranjost navzven in se ponavadi z nadvlado dokazujejo, v smislu,da se jih uppošteva. V taki situaciji dobijo žrtve zahtevne preizkušnje. Če kaj takega doživiš v otroštrvu in si sposoben preseči in normalno zaživeti, mislim,d a si zmagovalec. Tako da čestitke vsem vam : Skwo, Aira, Amis, Majica,Kapica, Nataly in Volkec, da ste tule z nami, s takim razmišljanjem. Za otroštvo nismo odgovorni, ja, kaj se nam dogaja, kasneje je pa naša odgovornost naše življenje in treba si ga je narediti najlepšega .

Hm, zanimiva tale razmišljanja in prebiranje postov... Študiram, da sploh ne poznam svoje mame, da ne vem, kaj bi jo razveselilo, kaj ji kaj pomeni. Še takrat, ko sem živela doma razen jeze ni izražala kakšnih drugačnih čustev . No ja, jaz mislim,da je glavno, da se spomniš na rojstne dneve in tudi če nekaj čisto mimo podariš, da je pozornost tista, ki šteje. Sicer sem pa glih pred kratkim nekje prebrala, da je potrebno vsako darilo, ki ga sprejmeš, sprejeti s hvaležnostjo in veseljem in če pač mogoče ni glih nekaj, kar bi ti prišlo prav, podariš nekomu, ki bi mu ta zadeva prišla prav. (sem na nevtralnih tleh, do zdaj sem vedno zagovarjala stališče,da se daril ne poklanja naprej )

nekak v tem stilu ja