Pujsita

Jaz se pa vedno ravnam le po srcu (če tako imenujemo tudi intuicijo), razum pri teh zadevah pri meni vedno odpove. Kako naj se z razumom odločim, če bi z nekom bila ali ne? Kako lahko vnaprej vem, da bom potegnila krajši konec? Ga definitivno bom, če bom razmišljala na ta način, ker bom krajši konec zvlekla k sebi iz vesolja. razum bi mi rekel,naj se poročim s fantom, s katerim sva imela stanovanje, avto, kolikortoliko v redu odnos brez prepira, pa naj ne bom skupaj s fantom, ki je z zajemalko užil najstniško obdobje, delovalo je čist mim, zdaj sva skupaj, sam se je v tem obdobju brez kakršnihkoli mojih namigov spremenil, napreduje vsak dan, živi sebi bolj prijazno življenje, jaz sem pa polna ljubezni, izpopolnjena, s prvim fantom nikoli nisem doživljala takšnih občutkov in dvomim, da jih kdaj bi....

A da za sol poskrbiš

Dons mora biti pa zanimiva astrološka situacija.....

Mick, filozofiranje odpuščeno ob tolikšni samokritičnosti Prav zanimiva tale debata, tudi jaz bralka. Jaz sama o tej konkretni zadevi nimam nobenega mnenja, ker nimam pojma o ozadju ne pri enem ne pri drugem....

Morgen, Zlomkec......

En tip ima delavnico v Kamniku in izdeluje krste. V sodnem registru ima vpisano dejavnost: "Zakljucna dela v zdravstvu".

Mick, WB !!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!

Zelo zelo prileten par je večerjal v odlični restavraciji. Proslavljala sta petinsedemdesetletnico poroke. Večerja je bila že skoraj pri kraju . Stari gospod je dal v usta še zadnji grižljaj palačinke v vinskem šodoju, naslonil se je nazaj v stolu in nežno rekel ženi: "Veš, draga, nekaj te moram vprašati. Vedno mi je padalo v oči, da najin deseti sin ni takšen, kot ostalih devet Nekako drugačen je, kakorkoli ga pogledaš. Najsi bo to po postavi, laseh, očeh ali obnašanju... Vsekakor ti zagotavljam", jo je nežno pogledal v oči, "teh petinsedemdeset let je bilo zame nekaj najlepšega, čudovita izkušnja, o kakršni sem si upal samo sanjati, preden sem te spoznal... In tvoj odgovor tega ne more spremeniti... A vedeti moram vendarle, je on imel drugega očeta ?" Ona je sklonila glavo, očitno ji je postalo nerodno. Ni mogla možu pogledat v oči. Za trenutek je pomolčala. Sekunda se je zdela kot večnost. Potem je rekla: "Ja, drugega očeta je imel." Stari mož je bil videti prizadet. Očitno ga je resnica prizadela bolj, kot je pričakoval, čeprav je slutil,da je tako. S solzami v očeh je vprašal: "Kdo? Kdo je bil? Kdo je oče?" Stara gospa je spet sklonila glavo, da bi se izognila moževemu žalostnemu pogledu. Spet je pomolčala za trenutek, kot bi zbirala korajžo, potem je končno dahnila:"Ti."

Matejka , d best,res, tkole ko tele tvoje poste prebiram, sem sigurna, da si krasna učiteljica (se mi je tovarišica natipkalo ). Imam občutek, da se na vse načine trudiš približati čustveno svojim otrokom, pa tudi snov se po mojem trudiš na vse možne načine... Škoda da nisem tvoja učenka

Tale pa ni za v prakso :o|o:

Tjazy spet eno tvojih krasnih razmišljanj. Vedno z veseljem razmišljam kaj in zakaj razmišljaš, ker imaš zares poseben način razmišljanj. Kaj naj ti rečem, z veliko večino tvojih misli se strinjam, zato jih običajno ne komentiram, se bolj vrtiva okoli te točke, kjer naj bi se živela tudi spolna svoboda - v smislu,da se lahko vsak ljubi s komer želi. Tule, kar se tiče tega, sem jaz tradicionalist, ne predstavljam si res tega početi s komerkoli drugim, niti nisem pripravljena na to, da bi moj dragi v času ko sva skupaj to počel še kje drugje. Se mi zdi da je to nekaj najlepšega, kar si lahko podariš in da to ostaja ekskluzivno od mene zanj. Tule sicer tudi sprejemam vse ostale variante drugih, če vam paše, tudi jaz nimam nič proti. Kar se tiče pa vseh ostalih področij, sem pa tudi jaz mnenja, da je treba živeti brezpogojno ljubezen, spodbujati partnerja v doseganju njegovih ciljev, ljubiti ga takšnega kot je, brez zahtev, da se spremeni, brez pogojevanj, uživati v njem kakršen je.

Jaz bila pa z mojim dragim za pusta s Kompasom v Benetkah pred 3 leti. Šli smo s katamaranom, enkratno, nepozabno. Zbrali smo se v Piranu, pa šli s katamaranom proti Benetkam, dobili smo krofe za dobrodošlico - kako pozorno. Imeli smo tri vodičke, same mlade deklice, predvidevam, da študentke, prijazne deklice, na poti tja so nam razložile v grobem zgodovino Benetk, pa glavne znamenitosti in potem smo prišli tja, si ogledali Benetke, kakor je kdo želel. Ali z njihovim vodstvom, lahko pa tudi vsak zase. Midva sva šla sama, po svoje, si ogledala kar naju je zanimalo, videla ogromno mask, krasnih, res enkratno doživetje, si privoščila v lokalu vročo čokolado. Turistov je bilo ogromno, v času pusta v tako znamenitem kraju res ne moreš pričakovati diskretnosti, je bilo pa spet posebno doživetje, da so njihovi Vigili piskali in usmerjali pešce, ha ha ha, kolona pešcev. Na koncu, pa še prav posebno doživetje. Morje je bilo razburkano in katamaran se je boril z valovi, na veliko veselje otrok. Ko se je to več kot 1 uro ponavljalo, je to zibanje zahtevalo svoj davek - prvi bruhalci :xx!: . Jaz sovražim bruhanje, se raje par dni skupaj slabo počutim, kot da bi bruhala. POsadka je bila zaposlena z deljenjem vrečk za bruhanje . No končna bilanca je bila samo 10 nebruhajočih bitij, od tega večina posadke (moj dragi je bil tudi med železnimi). Na koncu so uboge vodičke ko smo pristali pozdravile vsakega posebej in se zahvalile za družbo, mi pa vsi skozlani . Ampak za vreme pač niso odgovorni oni in organizacija je bila sicer res odlična, tole bruhanje je pa tudi eden mojih posebnih spominov, nekaj posebnega in še danes se nasmejem ob spominu na tistega pusta .

Ni čudno, da sneg pada, če pa v nedeljo ni bilo karnevala, da bi šeme tole zimo spakirale, tako da snega ja.... Se mi je prav smešno zdelo ponoči, ko je strela bliskala, ko poleti, pa potem TV izklopilo (pri nas non stop dela ), pa v sneženju Volnico peljat ven, hi hi hi, sva se po 10 minutah vrnila s 3 cm snežno oddejo na njem. Zanimivo. Potem pa zjutraj v Ljubljano, vozila počasi, sicer je še kar nekako šlo, samo na avtocesti na voznem pasu pa ledeno, zvoženo, kar nevarno. Ampak saj je že konec februarja, pa spomladanksa utrujenost je že začela delovati, tako da bo kmalu pomlad, cvetje, sonce, lepi sprehodi, ljuubezen (saj večino tega si že itak vedno sproti nakradem ). En prekrasen dan vsem skupaj

Potrpežljivost je ena mojih najmočnejših točk, je pa priučena na mojo željo . Sem bila zelo zelo nestrpno in neučakano bitje, vedno sem hotela vse takoj in idealno, v tistem trenutku, zdaj bi rekla, da sem aktivno potrpežljiva - v smislu, da dam vse od sebe, da čimprej pridem do zadeve, ki si jo želim, ampak če prihajam tja po ovinkih, vem,da me čakajo čudovite izkušnje in priložnosti na poti tja, da bom postala bogatejša za nova spoznanja in si ne dopustim, da bi mi nepotrpežljivost ukradla čarobnost teh trenutkov, ampak se z očmi uprtimi proti cilju prepustim trenutku in uživam v ponujenem .

Mmmmmmmmm, prej nisem bila dojemljiva za te zadeve, zdaj ko sem si zelo zelo blizu z eno deklico, čutim, če ona misli name oz. me kakorkoli potrebuje. Ponavadi mi takrat misli zajadrajo proti njej, mislim nanjo, razmišljam, da ji je treba pisat, kaj poslat,.... Dogajajo se "naključja", ko si istočasno zamenjava SMSje,....

Draga Ribica, prosim pošlji zdravilne misli in veliko energije moji ljubi prijateljici, ki ima že itak na vseh področjih v tem obdobju same priložnosti. Prihrani ji prosim tole temo, kar se zdravja tiče. Vem da se lahko nate zanesem

Ja, kaj pa vem, jaz nisem kak goreč pristaš kakšnih ekstremnih diet, sem bolj mnenja,da je potrebno jesti pestro, tudi "prepovedane zadeve" smo v primeru da ej na insulinu seveda obvezno skrbeti za pravilno raven sladkorja. Zelo zelo pomembno je,da zaužije zadostno - ogromno količino C-vitaminov, pa na splošno sadja in zelenjave. Sicer pa veljajo splošna načela - boljši polnozrnati kruh kot bel.... Nekako sem v tej zadevi dnevno, pa sem mnenja, da ni potrebna ekstremna dieta, zelo zelo pomembno pa je zadostno gibanje, pa če se le da ne kaditi....

Hi hi hi, odpadlo ja, jaz sem se pa takooooooooooooo veselila da vidim tele coprnice, pa ostale maske. Sem dobila sporočilo že od zgoraj, ker je dragega spet malo bolj bolela medenica, da naj ne greva tja, samo se ni dal prepričati, hotel na vsak način ustreči . Cesta je bila res ubitačna, pa avtomobili od gor do dol zmrznjeni, pa ledene svečke dol visele.... In potem sva šla še tankat, pa sem na Rakeku, ko je manjša bencinska tankala Diesel s sosednjega avtomata - kjer ni bil za kamione in nehala tankat, ko je bil tank pln. Z vrat sem pogledala kok je številka avtomata, pa grem noter plačat, tankala točno oglatih 5.000 SIT, noro, ponavadi šče hočem okroglo, kak tolarček ponagaja. Zanimivo. Sicer pa sanjski vikend, res, takih bi še.... Po dolgem dolgem času se zadeve odvijajo v mojo smer, pa eno meni ljubo osebico sem z neko malenkostjo tako zelo razveselila, da mi je bilo toplo pri srčku, ko sem dobila SMS...

Prebrala knjigco Nicholasova zgodba, fantičev dar svetu - Reg Green Krasna knjigica, po resničnih dogodkih. In sicer je bila neka ameriška družinica na dopustu v Italiji, ko po pomoti med vožnjo po avtocesti ustrelijo spečega fantička. Ta dogodek življenje celi družini postavi na glavo, odločijo se darovati njegove organe in ves način življenja se prilagodi ozaveščanju ljudi o darovanju, kljub temu pa ves čas skrbita za normalno življenje hčerke, dobita še dvojčke. Krasno, nobene maščevalnosti, ljubezen, čista ljubezen v praksi...

Eh, nam v Cerknici so pa uni zgoraj ukradli karneval. Včeraj bil odpovedan, jaz sem ga pa tako svinjsko veselila . No pa se z dragim nisva dala, šla vseeno malo pogledat, pa sva Uršulo videla, so jo peljali s posebnim prevozom. Dragi jo je slikal s ceste in je rekel gospod, ki je vozil spremstvo, da tale slika ne bo v redu, naj slika mene z njo, da bo videl, da ni razlike. No ja, bomo pa drugo leto pogledali to zadevico, žal mi je pa za vse tiste ljudi, ki so se tako dolgo trudili s pripravo mask in ostalih zadev, zdaj pa je bil zaradi vremena ves trud zaman.

Jaz tudi nimam pojma, ampak dodati pa moram, da je to moja najljubša znamka ur, take odštekane, bolj so odštekane, bolj so mi všeč.

Tudi meni všeč, pa Zlatko Zahovič, pa Renato Vugrinec

Sem mela pa spet zanimive sanje, vse pokombinirala. Sem se kar znašla v trgovini v Jaršah, v eni živilski trgovini, kjer ej bil tudi en oddelek igrač, pa en oddelek tekstila, kjer je bilo nekaj full čudnih kavbojk - stari čudni kroji. V trgovini sva delala pa jaz pa moj dragi in bila je najina... Sem bila vesela, da sem spet v trgovini (očitno imam trgovinotožje - cca. 1 leto in pol kar ne delam več v trgovini). Sicer nikoli nisem želela delati kaj za svoj račun - raje zaprem vrata in sem frej po službi, ampak sem rekla, no bo pa tole en najin skupni projekt. Pa on je bil na blagajni, jaz sem pa divjala po štacuni gor in dol... Pa takoj so nama en alkohol pokradli . Krasni občutki v sanjah...

Ne da bi bilo opravičilo, samo toel je ekstramna svoboda, ekstremno sprejemanje in ekstramna toleranca, ker pri tebi praktično meja ni.... Če te postavim v eno situacijo - hipotetično seveda. recimo da tvoja draga spozna moškega, s katerim bi se ji bilo lepo družiti, pa tudi ljubiti, pa bi si želela določeno obdobje živeti pri njem. To zate ne bi smel biti problem, pa potem je že vprašanje, če že si čustveno tako zelo širok in sprioščen, da ti tvoja čustva upoštevajo take variante, se lahko zgodi že problem v financah - npr. da sam ostaneš za vse stroške na prvotni lokaciji. (ona pač rabi denar tudi za življenje s tem novim prijateljem). Pa jo npr. po pol leta ,mine želja po skupnosti s tem moškim in se vrne domov. Ali lahko še naprej živiš tako kot prej?

Zakaj bi pa res bili nezaupljivi na vsakem koraku? Ne rečem, da je treba k vsakemu prisesti v avto al pa iti na počitnice, samo za take zadeve res ni treba ne vem kakšnih zakulisij iskat... Uf sem izgleda bolj neobremenjena. Kaj pa vem, jaz sem tudi eno leto brez kakšnega razloga panetone (uno italijansko potičko) nesla, nobenega poznala, kar tako,d a jim polepšam dan. zakaj ne bi nekdo na en iks dan nekomu plačal pijačo?