Pujsita

Lahko se zadeve tudi na tvoj način vidi, ja. Še najbolj simpatična mi je primerjava z reko, samo določene zadeve niso primerljive. Prihodnost, prihodnost te tudi izoblikuje, ja. Če si tip človeka, ki si postavlja cilje v življenju, potem je večina ravnanj povezana z vizijo doseganja ciljev, če pa že ne stopaš v to smer, potem imaš občutke neugodja, če smatraš, da si ravnal na način, ki te oddaljuje od eljenega cilja. Tudi če nisi ne vem kako planski tip človeka, če se prepuščaš dogodkom, vseeno vsaj majčkeno pokukaš s svojim ravnanjem v prihodnost. Vsaj npr. toliko, da si vzameš malico s seboj v službo ali pa denar zanjo, ker veš, da bo treba kaj pojesti, ali da vzameš ključe od avta, ker greš z avtom do službe, ali pa mesečno. Kako pa po Tjazyjevo prihodnost ne vpliva na ZDAj ?

Zbiram energijo, ja, da mu napišem en lep dolg email.....

Ohoho, sem dobila včeraj darilce za Valentinovo - eno Pujso .

Vm da me en moški prijatelj v tem trenutku potrebuje....

Ja Marsa in Volkec, sem prepričana, da je bilo že dosti črnila prelitega na to temo, pa tudi tipk obrabljenih v škljocanju postov na take in podobne teme, ampak meni se zdi krasno o vsem izmenjevati mnenja, spraševati drugače misleče ljudi kaj in zakaj mislijo, ne pričakujem pa niti, da boste vsi vi, ki ste že na dolgo in široko izrazili mnenje v zvezi s to zadevo še enkrat vse opisovali v trenutku, ko je tema iz kakšnega razloga ponovno aktivna. Se mi zdi pa zelo zanimivo, da je neskončno odtenkov v razlogih zakaj za ali proti celo v debatah kjer je lahko odgovor le da ali ne. Čar vseh debat je zame v utemeljevanju oz. bolj v razlagi, zakaj je kdo kakšnega mnenja, ker če bi samo izrazili kaj mislimo, bi bilo dosti dosti manj postov, manj bi vedeli drug o drugem, o razlogih zakaj nekdo sploh lahko razmišlja na določen način.

O soseda, dobrodošla na forumu, imaš tak prikupen Nick, tako da če zmanjka moke ali sladkorja, me pričakuj na vratih, pa ne glede na to, ali si z vasi ali iz mesta .

Preteklost je na določen način vplivala name, odnosi s starši v otroštvu vplivajo na vse nas skozi celo življenje, vsak odnos nas oblikuje, dobimo določene izkušnje, določen pogled na dogodke in odnose. Tule boš ziher kaj pripomnil - tako posebno kot ti znaš razmišljati (simpatično). Naj ti opišem npr. mojo osebno zgodbo. Ločitev staršev je vplivala name, najprej v smislu čustvene odvisnosti, zdaj kot izkušnjo, da otrok lahko v taki zadevi trpi in jaz tega ne bi. Najprej je vplivala na določen način, zdaj pač drugače gledam na te zadeve, vplivala pa je name, kakorkoli obrnem. Če se lotiva kakšne bolj otipljive zadeve. Tisti zdaj, ko si se v osnovni šoli učil črk, vpliva tudi prav v tem trenutku, ko tipkaš post, ker ti tisti zdaj pomaga izbirati črke na tipkovnici, da lahko zapišeš svoje misli. Sem prav radovedna, kaj mi boš odpisal. MG, fino je klepetati s teboj .

Volkec, pa menda ja ne ješ svinjskih klobas . Selene nič ne upoštevaj napovedi in si ne dovoli biti makaronasta, če že, bodi vsaj lasagna . Jaz sem pa včeraj preživela en prav krasen dan. Še v službi sem začutila, da potrebuje en moj prijatelj nekaj topline in prijaznih besed, da mu manjka v tem trenutku volje, energije, elana, malo mavričnih barv v življenje, saj jih že ima, samo zavese ne odgrne. Ena od mojih želja je,da bi si malo pospravil svojo sobo in na stežaj odprl vrata sreči. Dragi je bil 16 ur v službi, doma sem prelenarila popoldne in večer. Nič razčesala volnice, nič pospravila lanskih papirjev, samo brala in spala. Pričakalo me je pa eno lepooooooooooooo presenečenje. . Meni zelo zelo draga prijateljica poslala Pujso, tako, obesek Pujso, ki zdaj binglja na mojem ruzaku - to bo taka intelektualka - dnevno bo naredila fuul kilometrov in si ogledala življenje na vasi in v mestu, ne bo omejena na domači svinjak, mi bo pa nosila srečo . Uf, take čarobne pozornosti naredijo življenje lepo in požar okoli . En prekrasen in razigran dan vsem skupaj

Saj meni osebno je Tjazy zelo simpatično bitje, razmišlja na zanimiv način, na tak prav poseben, Tjazy način. Vedno me spravi v položaj, da skušam razumeti v mojem jeziku njegove misli, pa to, da se dostikrat ne strinja, oz. ne razume kaj odgovarjam me tudi sili v ubesedenje mojih misli in razmišljanj,kar je zelo zelo dobra zadeva. Pripravi me razmišljati o zadevah, o katerih ne, na način, na kakršnega običajno ne in je eden od simpatičnih učiteljev. Med drugim je tudi odličen letnik (isti kot jaz ).

Oh, kaj bi bla pa jaz ?

Tjazy, si igrivo bitje a ne? No pa se igrajva Janja ne jezi se. Izoblikovala me je preteklost - po Tjazyjevo ZDAJ, ki je minil. Vse kar sem kadarkoli doživela, se me je na nek način dotaknilo in vsi ti ZDAJi so me oblikovali v takšno kot sem ta trenutek. pa tudi tale ZDAJ ki se ravnokar dogaja, se me dotika in me spreminja v Janjo, ki bo ZDAJ enkrat v prihodnosti.

Pa ujameš kakšno? Vse ta prave pikapolonice jih vsaj 7 .

Zanimivo razmišljanje obeh, pa ko prebiram tamarin post se z njenim strinjam, pa ko Tjazyjevega, se pretežno strinjam. Jaz bi rekla,da čas obstaja, kot ena izmed komponent. Saj je v bistvu vseeno, kako rečemo nizanju trenutkov. Da prihodnost in preteklost ne obstajata, tudi jaz ne bi trdila. Seveda obstaja preteklost, pa tudi prihodnost obstaja. V preteklosti so naše izkušnje (če gledamo samo naše življenje) in v prihodnosti naše sanje. Kaj s temi tremi dimenzijami časa naredimo, je pa na nas. Na nas je, ali živimo z glavo vseskozi v preteklosti, očitamo dejanja sebi in drugim, ali žalujemo za lepimi trenutki, ki so minili, ali pa v prihodnosti, da se bo pa res začelo Življenje, ko bo to in to.... Oboje sem že počela in potem ugotovila, da se lahko do konca življenja sekiram,da nisem več v določeni situaciji, v kateri sem bila, pa je nisem dovolj dobro živela, ko je bila v točki sedaj, po drugi strani pa če živim z mislijo, da bo fino, takrat ko nekaj bo, tudi nikoli ne užiješ življenja, ampak non stop nekaj čakaš. Naučila sem se živeti v sedaj, kar pa ne pomeni,da ne priznavam preteklosti in prihodnosti. Preteklost me je izoblikovala, pripeljala mojo glavo, misli, mene celo do te točke v kateri sem, me je usposobila za moj današnji način razmišljanja, na nek način me je tudi determinirala, na meni je pa kaj ohraniti, kaj pa je treba obdelati in prerasti. Določene osebne dosežke dosti bolj ceniš, če iz svoje osebne izkušnje veš, da ni samo po sebi umevno, po drugi strani pa ne bi bilo nobenega napredka, če ne bi bilo sanj, če bi res mislili 1000 % samo za trenutni trenutek, če npr. ne bi razmišljali, da če skočiš iz 10. nadstropja, se verjetno poškoduješ in greš pač raje z liftom.

Je pa izziv, a ne , nekaj razumeti, kar prej nisi mogel? Tole leti verjetno v smislu, da je zadovoljevanje potreb po spolnosti neka nižja zadeva od zadovoljevanja potreb po ljubezni, če sem te prej razumela? Po mojem je stvar v lestvici zadev. Če se ti zdi npr. seksati z nekom podobno kot jesti kosilo, kar praktično lahko počneš z vsakim, potem gre tule res za zadovoljevanje nižjih potreb, se strinjam. Ker pa pri enem od naju dež pada navzgor , pa v bistvu ni važno pri kom, pa zadeva res ni tako zelo enostavno. Ja, imaš prav ljubim dosti ljudi, v bistvu vsakogar, samo ne na isti način. Tudi tebe na nek način, ker si v določenih zadevah moj učitelj, s tvojimi mnenji si širim obzorja, samo poleg marsikatere druge razlike se je pa na to temo v kateri sva razlika v tem, da se s svojim dragim brez pomisleka in z velikim veseljem ljubim, midva se pa nisva . Ljubim vsakogar na način da sprejemam različnost različnih ljudi, da ima vsak svoj prav, na ta isti način ljubim tudi svojega moža, me pa nekako bolj zanima, kot vsi ljudje, ki vstopajo v moje življenje, ker se mi zdi eno zelo zelo posebno bitje, ker ima nekaj lastnosti, ki se mi zdijo zelo zelo simpatične, pa se na nek način bolje dopolnjujem z njim kot s komerkoli drugim, ki ga poznam, ker ima nek magnet v sebi, s katerim me privlači, s katerim izvablja iz mene lastnosti, za katere nisem vedela, da jih imam, ljubezen, za katero nisem vedela, da jo premorem in vse to skupaj, plus fizična privlačnost plus simpatija, plu občutek varnosti pričara ljubljenje z Veliko začetnico, stvar je pa v vseh teh občutkih - bolj čustvenih kot fizičnih (ti se prikradejo v maximumu, ko so čustveni na takem nivoju - pri meni) in česa takšnega ne čutim do nikogar. V primeru da se odpovem tem čustvenim občutkom, ki jih pač nikjer drugje ne doživljam, ostanejo goli fizični občutki, ki so povrhu vsega še dosti slabši kot v zgornjem primeru. Zato se mi za kaj takega ne zdi vredno meni osebno zame mazati rjuh. Pismu, sva si prilastila tole temo, upam, da druge ne dolgočasiva s temle. Me zanima, če si ti sposoben do dveh žensk hkrati tako čutiti, da bi ti bilo ljubljenje z obema enakovredno, in če ti uspe na podlagi česa bi se odločil s katero živeti in s katero ne.

Saj ti ves čas odgovarjam na to vprašanje, pa ni mi v bistvu glavni smisel tebe prepričati na moje mnenje, jaz bi samo rada tebe razumela točno kaj misliš, pa rada bi, da bi ti, če te že zanima kaj in zakaj mislim jaz. Da se ne ponavljam, jaz osebno sem proti zame zato, ker če se ljubiš brez tako intenzivnih čustev, je to nič od nič in kaj takega lahko čutim samo do ene osebe naenkrat.

Oho, BigM, odličen spomin . So že dali skozi krst, pa še kakšen korak več, ta vikend so ble pa bolj v akciji superge, smo imeli city pohod , predvidevam pa, da bodo naslednji vikend spet gojzarji ta glavni. Kaj pa ti, hodiš kaj?

Zakaj sem proti ? Ker se mi zdi, da ni nobeno darilo tako zelo osebno kot tako,da nekomu podariš sebe celega. ne v smislu,da te na noben način za nikogar drugega ni, ampak da vložiš sebe celega v odnos. To se mi zdi najlepši del ljubezni - ta darila drug drugemu. Pa tudi spolnost ni nič posebnega, ni pol toliko dobra, če niso vanjo vključena zelo zelo intenzivna čustva, šele ta meni osebno pričarajo tiste nepozabne trenutke. Pogoj za spolnost pri meni so globoka ljubezen nekoga, ko imaš nekoga rad takšnega kot je, ko bi zanj skočil z nebotičnika, ko bi zanj kradel zvezde z neba in tako zelo intenzivno lahko jaz čutim samo do 1 osebe naenkrat. Če tega ne čutim, enostavno teh zadev ne morem početi, ker itak niti pol toliko ni dobro, se mi ne zdi vredno ukvarjat se s tem, če ni tega, kar lahko človek ob tem občuti. V primeru, da bi to zadevo začutila do koga drugega, bi pač čustva do prvega partnerja izpuhtela, oz., vsaj ne bi čutila na isti način. Enostavno si ne predstavljam, da bi se kdorkoli pojavil v mojem življenju, ki bi me uspel zvabiti na urico ali dve kratkočasja, jaz bi se pa potem nasmejana vrnila domov v objem dragega. Ga še ni bilo, da bi se pokazal, pa bi se meni cedile sline in se mi podile misli : Ej, Janja, s temle bi se bilo pa fino ljubiti.... (pa da ni moj partner). Mogoče pa jaz tako zelo posebno doživljam te stvari, kaj pa vem. Ljubljenje - telesno je nekaj najlepšega, če to počneš z osebo, ki jo ljubiš, če si ji predan, če občutiš varnost, toplino, ljubezen, predanost, strast. To so nepozabni občutki, neprimerljivo s kakršnimkoli drugim občutkom, ampak če česarkoli od tega ni, je dosti slabše in zame osebno ni vredno truda. je bolš, da ta čas štrikam pulover.

Solidarnost na takle način ja, na kakšen sistem doniranja na razne račune pa mislim, da smo s toliko zlorabami postali imuni. (hm, zakaj dons same čudne lastnosti )

Oho, tole dela pa naš forum še vseeno človeški, pa nekako družinski, z vsemi odnosi . Vikend fuuuuuuuuuul hitro, s svetlobno hitrostjo minil, zdaj spet ponedeljek, spet nadomeščam sodelavko v računovodstvu, kar ljubim :xx!: , ampak bo že, sem pa potem tok bolj srečna, ko se vrnem v komercialo. Obeta se mi prosto popoldne in večer, še ne vem čisto točno, kaj bom počela, bom pa 1000 % izkoristila do zadnjega atomčka.

Ojla, ne sploh si ne mislim,da po tvojem naj bi kar vsak z vsakim, še zdaleč ne. Ampak npr. ni mi jasno, če npr. spiš z nekom, ki ni tvoj življenjski sopotnik - da se spet izrazim na tebi nevšečen način (ampak pač moram, da bo jasno kaj sploh sprašujem), potem imaš verjetno po tvoji logiki tudi določena čustva do te osebe. Pa te ne mika npr. s to drugo všečno osebo preživeti več časa kot zgolj za rekreacijo. Če te, kako se potem lahko razdajaš prvotnemu partnerju še naprej tako intenzivno, pa npr. tudi otroku, ker enostavno v praksi že časovno ne sfuraš. Saj meni osebno ta seks kot seks ne predstavlja tak grozen problem, pač potelovadiš z drugim, meni je problem v zvezi s tem,da podariš neko zelo zelo zelo osebno zadevo še nekomu, se zbližuješ še s kom in potem sem mnenja, da enostavno ljubljeni osebi ali pa ona tebi ne moreš biti več tako predan. Ne vem, če se lahko v takem primeru še čutiš varno z nekom, ljubljenega, sprejetega.... teoretično si predstavljam kam približno meriš, v praksi pa mislim, da nas veliko nosi mnogo različnih štampiljk s seboj in si razen v idealni zvezi ne znam predstavljati, da se lahko dovolj posvečaš sebi, prvotnemu partnerju in še morebitnim dodatnim na tak način, da bi se vsi strinjali s takim načinom in da bi bilo vsem lepo. Že npr. s tvoje strani, če ti uspe takle pogled tudi v praksi, čestitam, resnično, tole je blazno neobremenjujoče, sproščeno in zares brez kompliciranja. Možnost da bi si našel stalno partnerko, s katero bi tole šlo na tak sistem, pa še dodatno partnerko - ki je po tvoji logiki lahko tudi stalna, ker je itak vse jasno, nič ni treba skrivat, ker so vsi vpleteni super srečni, tole je pa po mojem izvedljivo samo v idealnem svetu. Enostavno je po mojem skromnem mnenju potrebna 1000% čustvena urejenost vpletenih oseb, ki je po mojih izkušnjah redka, redka..... Jaz osebno ob še tolikšni ljubezni svojega dragega tegale resnično ne bi zmogla, ne na način, da bi bila srečna tudi jaz.... :o|o:

Meni se zdi pa prav simpatično prebirat tvoje poste, toliko prijetne, sproščene zaljubljenosti, pa potem sprejetje situacije, pa malo kasneje nova zaljubljenost. Ko se ne namoriš, če to ni to, ampak se kmalu (beri takoj) pobereš, ugotoviš, kaj lepega je v situaciji in z nasmehom naprej. El Nino .

Zakaj bi se maščevali nekomu, ki je neprijazen ali nesramen zato, ker je nezadovoljen, nesrečen ali bolan? Že itak vlači dovolj težko breme s seboj, ker ne zna zadev pošlihtati tako,da bi se v redu počutil ? Lahko mu edino pošljem ljubezen in lepe želje, da si bo znal pomagati, ne da jaz s svojim maščevanjem še dodatno obložim njegov tovor. Če ne morem ljudem podariti ljubezni, topline ali karkoli lepega, jim tudi slabega ne pošiljam. Vse te poslane slabe zadeve packajo tudi mene :xx!: .

Pa pristna slovenska zavist, ki bi nas lahko grela celo zimo , zadrtost, nesproščenost, nestrpnost .... Hm, od talepih.... Fuuuuuuuuul stvari zgradili s prostovoljnimi akcijami - bratstvo in enotnost - ceste, tovarne. Skromnost....

Kako pa vidiš npr. tvoj način razmišljanja, pa življenje tule in zdaj? Ne zanimajo me direktno tvoje izpovedi (ni to smisel mojega vprašanja nekoga zaslišati), ampak ali vidiš možnost in pče kakšno, začloveka takšnega mišljenja kot si ti, po eni strani živeti družinsko življenje, se razdajati partnerju ali partnerki in otroku ali otrokom, po drugi strani pa si vzeti kar ti življenje ponuja, s tem da vse normalno teče? Mislim,d a si precej dobro predstavljam, kako si ti predstavljaš, da bi lahko zadeve funkcionirale, samo ko ta sistem želim prenesti v prakso in vključit resnične ljudi, se mi nekako zdi težko izvedljivo. Ti dejansko živiš podoben stil življenja, pa ste vsi zadovoljni, ali je to tvoj ideal?