Pujsita

Saj to bi se dalo tudi s kakšnimi drugimi odnosi povezati (prijateljstvo, parterstvo)

No fino, čez zdravje ga ni, a ne ?

Do cca. 2 let nazaj sem se izogibala temu, da bi preživljala sploh kakšen trenutek sama, nujno sem morala biti s kom, drugače sem bila nemirna. Zdaj pa v bistvu, če realno pogledam svoj način življenja, ga pa razen v službi kar precej časa preživljam sama ali pa v družbi z možem. Naučila sem se uživati tudi kadar sem sama in zdaj pogosto samoto celo potrebujem - nekaj zelo nenavadnega zame. Osamljenost je pa po mojem neprijeten občutek, ki ga lahko doživljaš ko si sam, ali pa v množici. PO mojem do takega občutka pride, če si nezadovoljen z življenjem ali če si melanholičnega razpoloženja. Glede na to, da sem bolj spiderske narave, mi za take zadeve zmanjka časa. Tako da Svinjica - osamljena ne !!!!

Za grad v oblakih pravila arhitekture ne obstajajo. Gilbert Keith Chestertonhttp://cherubsweeties.com/images/castle-tl.gif

Devica naj še ne bi bila sparjena, mogoče edino poparjena....

Noč, čas tišine, vse se odpravlja spat in na vasi se vse umiri. Samo zvezdice nad menoj, pa potem dobim skoraj šus v vrat, ker gledam, če bo spet kakšna dol padla. Pa vsakič sproti se sprašujem, katera vsa ozvezdja so nad menoj, ko pa poznam samo prevozna sredstva (mali in veliki voz). Včeraj je bila prav posebna situacija, ko sva se z volnico odzvala klicu narave, je bilo zaradi polne lune čisto razsvetljeno, bilo je pol tako svetlo kot čez dan, neverjetno...

Jaz tudi največ naredim, ko imam dosti dela, oz. se odločim, kaj vse bom počela in več imam dela, več naredim in bolj sem zadovoljna....

Jaz imam pa nek poseben odnos do računalnika nasploh. Najprej sem imela odpor do njega, ker nisem imela pojma kako ta zadeva funkcionira, pa poslušaš, kako se Windowsi sesuvajo, da te je potem na začetku strah še Esc pritisnit... No zdaj pa v službi vsak dan delam z računalnikom - službeni prodajni program, internet moram precej tudi službeno uporabljati, pa seveda vletim tudi na Lunco. Doma ga pa za noben denar ne uporabljam, tam pa kraljuje moj dragi, ki uživa poleg računalnika, jaz pa počnem čisto druge stvari - sem raje zunaj, berem, pospravljam....

Uh, hvala za pujske, imam občutek, da sem vas okužila s temi svinjicami in sigurna sem, da je Janja asociacija na pujske..... Vas mam jest tut rada Uh včeraj gledala fuzbal in jaz binašim iz srca čestitala, da so tako zelo dobro igrali, celo tekmo so se trudili in ne predali, res prav užitek je bil. No ja, strelec prvega gola je spet vse skupaj pokvaril :xx!: , mava še neporavnane račune, ker je dal Italjanom zlati gol.... .

Bogastvo ni tisto, kar si želimo, ampak tisto kar smo.

Mhm,pa res smo vedno bliže tejle pravljici, no pa kaj čmo, kljub temu, da obožujem poletje in sonce, mora biti tudi dež in sneg, da se nardi ta prav krog...

Mick, si kot pokovka, vsak cajt te bo razneslo....http://www.formulaprod.com/accueil/centre/pop-corn.gif

Tudi svinjica joka. Smešno, še nikoli nisem analizirala svojega joka takole. Prav fajn je tale forum, da misliti o veliko zadevah.... Iz nemoči nikoli ne jokam, ker se nikoli ne vdam, vem da vedno obstaja izhod in da bom jaz po njem šla, tudi žalostna na način, da bi bila čist fertik od žalosti, pa da se mi razen žalosti ne bi motalo nič drugega po glavi, nikoli ne jokam. Jokam včasih, ko se mi zdi v bistvu za malo, da nekaj vložim v eno zadevo, pa še ni plačila in ko začnem na drugem odcepu (mogoče bi še najlaže definirala to z nekakšno jezo). No drug tip mojega joka je ob kakšnih čustvenih filmih, takrat moj dragi večkrat gleda in se nasmiha, ker čaka, kdaj mi bo lahko podal robčke. Tretji tip joka, ki ga pa najbolj obožujem je pa tisti, ko se tako zelo smejim, da ne gre več, potem pa v momentu začnem jokat in se ne morem ustaviti....

Zdržimo in prenesemo zares ogromno, prenesemo nepojmljive situacije - čisto kar se fizičnega preživetja tiče. Kar se pa raznih življenjskih situacij tiče je pa tako, da je življenje nek razvoj, potka naprej in nekaj lepega zgoraj poskrbi za to, da dobivamo prave lekcije in vse kar potrebujemo, da jih osvojimo. Prepričana sem, da vsako priložnost izkoristim sebi v prid. Ena izmed težjih izkušenj se mi sicer zdi izguba partnerja ali otrok. Ampak ko pridejo do točke, ko je time to say goodbye, gredo po novo oblekco in potem ob priliki spet nazaj dol in je zgolj egoizem tisti, ki nas vodi v žalost - se pravi se je treba s tem spopasti in gre.

Men pa kr hitr laufa in nalaga, mogoče zato ker sem na splošno bl spiderska

Ja, v bistvu je bilo že ogromno zanimivega napisanega, pa mislim,d a nas je dosti z nižjim Luna EMŠOM, ki smo te zadeve nekako zamudili, ko so bile aktualne, poleg tega pa itak non stop rastemo in je lahko kdo od vas večzvezdnih legend kaj dopolnil svoje mnenje... Ti pa itak si eno veliko sonce, ne znam razložiti od kje mi ta feeling, ampak kakorkoli se oglasiš, prineseš sonce in dobro voljo

Sem resnično srečnica, ker sem pretežno dobre volje. Mogoče se mi cca. 2 x letno zgodi da sem čudne volje, ampak si ne dovolim biti morasta... verjetno je trik v tem, da znam opaziti malenkosti in se jih razveseliti in če se znaš česarkoli razveseliti, potem res ne moreš biti slabe volje. Lahko bi naštevala še in še, zjutraj se razveselim, ko se lahko zbudim ob možu (zaradi nočnih služb ni vedno tako), veselim se, da je v mojem življenju simpatična volnica, veselim se dejstva, da živim na deželi in da imam ogromno možnosti za sprehod, da imamo mir, da ni velikega prometa, da imamo svež zrak, da živimo z moževimi starimi starši (ogromno čarobnih trenutkov), ...... Veselim se praktično vsega, veselim se življenja in to je to !!!!!

Sem si čist drugačne komentarje predstavljala pod tem naslovom.... Bo pa svinjica na koncu mal rilček tja pomolila . Kar se službe tiče, sem najprej hodila seveda v šolo in si pridobila nekaj teorije, pa že kar kmalu pričela s prakso. Mislim,da te težko katerakoli šola tako popolno pripravi na delo - prakso, da si takoj ekspert, da sta pomembna tako teorija kot praksa (tako nekako optimalno prideš do rezultatov), čeprav včasih izkušnje in gromozanska želja lahko prinesejo tudi odlične rezultate. Kar se tiče pa pozitivnega razmišljanja pa meni osebno zelo ustreza brati o izkušnjah drugih, poskusiti razumeti zakaj oz. kako so prišli do svojih spoznanj, potem pa si ukradem košček tistega, kar čutim, da je moje. Sicer sem res že od nekdaj optimist, ampak določene razlage in informacije sem rabila za to, da sem lahko z drugih zornih kotov gledala na situacije - da sem se učila drugačne percepcije, tako sem posledčno pridobila tudi toleranco do drugih ljudi. Ko sem z mislimi dosti v tem (pa ne mislim na zatežene in zafilozofirane zadeve), počasi stvari sprejemam za del sebe in jih brez težave tudi živim. Največji čar je pa v tem, da se način življenja iz dneva v dan bolj izpopolnjuje.

A misliš? Kaj pa Giovanotti ? (Io penso positivo.... ). Jaz bi pa iz lastnih kar nekaj izkušenj rekla, da nardiš tud ornk ovinke, če te kliče ljubezen

Napor se tudi meni zdi malo odbijajoča beseda. V bistvu lahko karkoli počneš predstavlja napor, predvsem če z muko delaš stvari. Jaz pretežno sem naravanana na to, da stvari ki se jih lotevam delam z veseljem, tisto, česar se pa ne veselim najbolj, pa skušam videti kot priložnost in izziv. Na koncu službe in na koncu dneva grem v mislih skozi cel dan in se za vse dobro zahvalim in takrat sem zadovoljna za vse, kar čez dan postorim. Vsak dan želim preživeti optimalno, narediti veliko koristnega z veseljem, pa tudi vzeti si čas zase. Zaradi mojih izkušenj do sedaj sem pa hvaležna in opazim vse, kar mi kdorkoli prihrani, ne glede na vložen trud, kajti bistvo mi predstavlja dejstvo, da nekdo nekaj čuti do mene, da mi je pripravljen priskoćiti na pomoč.

Kaj pa odstavni za invalide?

Meni se zdita najprivlačnejši lastnosti smeh in duhovitost.

In vsi skupaj imamo itak full velik od tega državnega proračuna. Ko je treba vanj dajati, smo velika družinica, ko se troši se pa ve, kdo je glavni... :xx!:

Tudi jaz imam zelo prijaznega in v redu serviserja. vedno naredi takrat ko je zmenjeno in se trudi čim ceneje urediti za naju.

... a to pride od Sur-LA ... ... ? ... lohk bi šel mal Janji nasprot... a se ne bi rajš Surlić pisal... mislim, zavoljo Janjine analize JA, po mojem da smo res pogruntali Mickovo neforumsko ime in priimek. Dick Surlić . Zdej bomo pa vidl, če je vreden svojega priimka....