No, spet je bil pester vikend. Včeraj sem bila z moževimi starimi starši na maši . Čist nič meni podobno. Glede na to, da je bila neka mala vaška cerkvica, sem bila kot Eiflov stolp, vsi ostali so se poznali med seboj, jaz sem bila edina vsem neznana. Prav hecno je bilo, kako so se vsi ozirali in razmišljali, kam za spadam, še boljš je pa blo, k jaz nekako nisem znala tekstov . Ampak zanimiva prilika za opazovanje drugačnih stilov življenja, babic, ki vse spiflane mrmrajo molitve, me prav zanima, če sploh razumejo kaj točno govorijo, ali je to navada, če so zares verne ali je to stvar navade. Potem tri sestre, 2 s 4 in ena s 4,75 otrok (vsak čas bo spet rodila), ki so si zadale po 6 - 7 otrok (kolikor jih bo bog dal). Zanimiva izkušnja