Morgen , kje pa ste vsi, sej boste pol lajfa prespal , kok se mi fajn zdi, ko sem spala malo, pa sem čist O.K.. Sem ziiiiiiiiher da mora delat čudeže ta osvežujoč spanec stoje na železniški, ne more bit nič druzga . In ko sem se naspala skor do kobnca, je prišel en slepi mladenič na blagajno. In jasno da ni vedel, kera od 73ih dela, če ne vidi, kje kakšna sedi, no pa se je potem le ena zrajtala in ga pozdravila, ko je bil že en meter naprej. Si je kupil karto. Vmes je pa rpišla čistilka z onim ogromnim kombajnom za pucat po tleh. In se glih pol metra stran od tega fanta postavi, da bo ja težje šel ven . No jaz gledam, potem je bilo pa polno ljudi, šolarjev, pa vseh in jasno, da je težko šel proti vratom, vsi še na pol speči niso opazli, da je slep. Ko je zgrešil vrata, sem šla do njega, ap mu rekla, če mu pomagam ven, je rekel, da ni treba.. No sem vseeno, ker mislim,da je bil štos v tem, da ni hotel usmiljenja al pa polmiljevanja, ampak jaz se to bolj s praktičnega vidika. Potem je pa še enkrat zalutal na poti ven. Sem ga šla pa vprašat, na kateri peron gre, pa je šel glih na sosednjega. No sem rekla, super, jaz grem pa na sosednjega, greva lahko pa skupaj. Zdajle vsi še na pol spijo, pa je tule kot v mravljišču . da vem, da je vajen sicer. No sem ga prijela pod roko in sva šla. Je rekel, da tudi on še na pol drema, da ima zato mal več težav. Pa da gre domov čez vikend v Mursko. Pa potem sva prišla na to, da kako imajo ljudje neke predsodke pred vsem, kar je neobičajnega in da se tako butasto obnašajo. No jaz sem rekla, da on pač ne vidi, mi imamo pa kake druge hibe, da pa vem, da marsikaj lahko človek doživi, če ni po standardih. Zdejle pa na šihtku, pa PETEK JE