Iknee

Turki so pršli, naredil mal šare, pa tud odšli, mi smo pa še zmeraj tukaj. In tko bomo tud parjatlce ostale (z multipraktik metlam vred). http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon_smile_approve.gif http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/yes.gifhttp://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/flowerface.gif

Pravzaprav bi si jaz bolj zaslužila čestitke, kadar mi uspe ostat v dolini, ne da bi (pretirano) hrepenela po hribih. http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/wink.png Mene v hribe vleče bolj duša kot telesna aktivnost, potem se pa telo nekako uglasi z dušo in ji začne služit, pa ni več tak zoprn napor, tako nekako se mi zdi, da je s tem pri meni. Sajenje drevja je tud kar telesna akcija, ampak občutek je pa fajn potem, tud stvar za dušo... http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/ylflower.gif Jaz imam tudi v planu iz gmajne prenest par smrekc in brezic in jih nasadit ob rob parcele pod hišo, ampak to je zgleda v drugem planu, desc junior rabi svoj plac za varjenje. Upam, da bodo moja drevesca prišla še letos na vrsto.

Aha, če opaziš nelogičnosti v govorjenju nekoga, imaš problem sam s sabo, zanimiv sklep, ja. Torej, ne smeš mislit, sprejet je treba vse, kar ljudje naplozajo. Saj najbrž je lajf res precej bolj enostaven, če funkcioniraš tako. Katere tablete pa priporočaš zoper to mojo "težavo"?

mene pa čaka asistiranje pri izdelavi nadstreška .... nebo pa brez oblačka in hribi kar kličejo .... prokleti desci ... http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon1_wink.gif (pa še "dišalo" bo kvečjemu po golažu, ki jim ga bom skuhala za malco)

Sicer nisem glih veterinarka, no, pa hvala useen za zaupanje http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/smesko.gif. Živi del kopita je le tam, kjer je (sorazmerno tanka) plast celic, ki se delijo in ustvarjajo roževino, se pravi čisto v "bazi" kopita. V to plast segajo kapilare in živčni končiči. Te celice se vedno bolj polnijo z roževino, dokler ne odmrejo in to je potem neživi del kopita, ki se plast za plastjo nabira nad zarodnim, živim delom. V ta del kopita žile in živci ne segajo, ker ni več nič živih celic, ki bi jih bilo treba prehranjevat. Zato neživi roževinasti del kopita ne bi smel niti bolet, niti krvavet. Če pa poškodba pride v bližino živega, zarodnega dela, si bakterije lahko utrejo pot vse do kapilar in sprožijo vnetni proces z gnojenjem, gnoj lahko skozi poškodbo / razpoke v roževini pride tudi v neživi del kopita, če ni preveč daleč. Tako nekako bi po mojem biološkem razumevanju to šlo, kak veterinar pa bi mogoče še kaj drugega povedal.

Bom odgovorila na tole po biološko in kolikor se spomnim od sestre, ker sem glih tukaj, me pa zanima, če se konjerejec Silver strinja in kako je s tem res. Konji so v izvoru stepske živali, tla v stepah pa so mehka v primerjavi s kamnito, betonsko in asfaltno podlago, po kateri se naši konji velikokrat gibljejo. Kopita so iz roževine, kot naši nohti, sicer trša, ker je velik plasti, ampak vseeno organski material, ki se brusi na trdih podlagah. Čeprav mi je zdajle prišlo na misel, da gamsi pa kozorogi se v gorah tud gibljejo po trdih in ostrih kamnih in skalah pa nič ne ropotajo po hribih s kakimi podkvicami http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/wink.png , no mogoče jim pa parklji hitreje rastejo, kot konjem kopita.

Zdajle sem se vrnila iz doline. Sva šla s sinom v Merkur po ene jeklene profile, pa vidiva, kako čist zraven gori stavba enega podjetja. Kako uro sva s sinom firbcala gašenje, ful se dobro videlo, kaj so počeli. Še nikoli nisem (k sreči) od blizu v živo videla gašenja zahtevnejšega požara. Zgleda, da se vnelo tud nekaj pod plehnato streho in niso prišli od znotraj zraven, z maskami in kisikovimi bombami na hrbtih so splezali na streho, potem so pa sredi dima in občasno so mednje švignili še plameni, rezali tisti pleh dol, ročno dvigovali tiste velike plehnate kose in jih vlekli stran, hodili sem pa tja po strehi, lahko bi tud padli not, al pa dol, itak v tistem dimu niso mogli kaj dosti videt okol sebe ... no, ko jim je to uspelo razkrit, so pa lahko zadevo do konca pogasil, samo gašenje je blo potem videt mala malca zanje. Kakšno delo je to, bravo, fantje! http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/medal.gif http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon1_thumbup.gif http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon1_thumbup.gif http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon1_thumbup.gif In ko sem slišala še to, da to delajo za ušivih 800 eurov na mesec, me je pa imelo, da bi nekoga, ki potegne ene tolk sejnine za praskanje po riti na eni ničvredni seji, naterala najprej tole gledat, potem pa na banko, da nakaže s svojga računa direkt gasilcem. Pa ni to enkrat na mesec, so povedal, da je bila to v tem tednu četrta večja gasilska akcija (gašenje prismojenega kosila na štedilniku tu ni všteto).

jbg, res je, nisem si mogla kaj, da ne mal pljunila na vabo, ampak drugič bom pa res kar odplavala mim, pustolovščinam brez trnkov naproti. http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/goldfish.gif http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/fish.gif

Za projekte v šolstvu je sploh značilno (za tiste, kjer se tala evropski dnar to velja stoprocentno!), da jih objavijo med počitnicami, rok za oddajo vloge je pa zadnje dni počitnic ali pa takoj prvi dan po počitnicah. S tem na ministrstvu zadovojijo svoje evropske nadzornike projekta (in dnarja) glede javne objave, prijavijo se pa seveda samo tisti, ki jih je taisto ministrstvo na projekt in roke posebej vnaprej opozorilo (in pa kak naivnež, ki mu je slučajno uspelo uletet not, ampak se ga že nekak skensla, ker nima čist vseh info, da bi bil njegov projekt lahko konkurenčen). Tako se pri nas tala evro dnar za projekte v šolstvu, evo.

Ja, Namen! Nedvomno je zadaj ena coprniška konspiracija, prav gotovo. Pomnoževanje nickov je bil šele začetek, nadaljevanje sledi v zaganjavčku, kaj bodo (bomo?) zagnali, pa sam Gold ve! http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/yes.gifhttp://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/yes.gifhttp://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/yes.gif

Nič hudobnega in žaljivega nisem napisala, ja, v marsičem sta si z Aboyanasano ful podobni, prav ogledalo ena drugi, zato te je najbrž tudi tako zbodlo. Namesto, da bi vzela za dobro in se malo zamislila, si me obdolžila hudobije (zelo podobno reagira tudi Aboyanasanna!). Kadar vama nekdo direkt pove, kaj opaža, pa vama to ne paše, namesto, da bi se zamislili, odreagirata obrambno, ti temu rečeš hudobija, A. pa uporabi mal drugačne besede, ampak reakcija je pa praktično identična, na zelo podoben način besedno izražata svojo reakcijo. Torej so tvoji posti, kadar pišeš, kaj opažaš pri drugih ljudeh, polni hudobije - dobro da si me seznanila, kako je s tem.

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png Tale Aboyanasanna je pa res ena hecna punca, . Rabi forumaše, da jim pove, kako jih ne rabi. In javno objavlja svoje misli, zato, da jih ne bi noben bral, le zase? http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/wacko.png http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/blink.png A ne more odpret kake wordove datoteke in tam pisat le zase in si to lepo shranit nekam v svoj komp, as simple as that? http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/huh.png In tale moj zapis je kajpada namenjen le meni in drugim soforumašem, ker A. ga seveda ne bo brala, ker ona seveda ne bere nobenih postov http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/tongue.png(razen tistih, ki jih. Potem, ko je prebrala vse poste in jih določila kot tiste, ki jih prebrala, ker ji govorijo to, kar hoče slišat http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png ​ ) Punca ima dejansko resen problem v odnosu do same sebe in drugih ljudi, depresija je le del vsega tega.

Ne vem če glih v Idriji (ampak zlo možno, da glih tam) imajo napis "Norci so zunaj!" Pa sm slišala, da v Idriji je dobra družba http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png! Tale zaganjaučk od jankota et. al. je prov superhttp://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/em119.gif http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon1_thumbup.gif http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon1_thumbup.gif http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon1_thumbup.gif , če bi mu dal ime "Idrija" bi pa tud čist dobr sedlo, Idrija se tud lohka sliš kt eno fletno žensko ime. http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/ylflower.gif Gold et Šamano, žou sta dolgočasna v primerjavi z njimi. http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/sleepy.gif

Najbrž niso kavke, kavke se ponavadi zadržujejo više v hribih, nad gozdno mejo - pri nas jih ni, so šele na okoli 1500. Kavko prepoznaš po rumenem kljunu in živo rumenih - oranžnih nogah. Verjetno so črne vrane.

Opažam, da sta si Aboyanasana in Mayita ful podobni.

Živim v gozdu, ne pa od gozda, imam ga le za lastne potrebe (deloma za svojo kurjavo). Pa kot biologinja o tem tud nekaj vem. In vem tudi to, da lastništvo gozda ne pomeni, da ta lastnik kaj ve o ekologiji gozda. Eni ja, eni pa o gozdu ne vejo kaj dosti in če bi smeli vzet sekanje v svoje roke, bi znali narest tud ogromno škode, ne sam v svojem gozdu, ampak v celi pokrajini (živalstvo, vode, ki so ključno povezane s stanjem gozda). Kar se zmanjšanja obdelovalnih površin tiče je pa dejstvo, da smo največ najbolj kvalitetnih izgubili zaradi pozidave in cest, gozd v primerjavi s tem ni sploh ni noben problem, ker tla niso degradirana in so površinske in podtalne vode ohranjene oz. še izboljšane zaradi gozda. Gozd je v vsakem primeru dodana vrednost v pokrajini, s katero je treba skrbno in odgovorno ravnat. Gozd vpliva na celotno pokrajino in zato ne sme lastnik sam odločati o tem, kje in koliko se bo sekalo

Gozd lahko človek: a) Pusti popolnoma pri miru. Gozd je ekosistem in bo na daljši rok optimalno poskrbel sam zase, bolje kot lahko človek kadarkoli in kakorkoli poskrbi zanj (če je le dovolj velik sestoj, da lahko funkcionira kot ekosistem). V pragozdovih ni nobenih problemov s "škodljivci". b )Ga izkoristi tako, da ga poseka na golosek. Kakšne bodo posledice, je odvisno od podnebja, naklona terena, tal, velikosti goloseka in bližine zdravega gozda. V najboljšem primeru se bo gozd sam nazaj zarasel, vendar bo to kar trajalo. V najslabšem primeru tam ne bo nikoli več rasel gozd, ker bo erozija naredila svoje. Posledice so v tem primeru tudi glede kroženja vode v tistem območju (gozdovi so veliki in zelo pomembni zadrževalniki vode na kopnem). Zato so goloseki skrajno problematični in v vsakem primeru destruktivni do narave. Ni nobenega izgovora za golosek, to bi moralo biti strogo prepovedano, izgovor, da tam pred toliko in toliko leti ni bilo gozda, je navaden bullshit! Primarna biocenoza na področju Slovenije je gozd, konec debate! Goloseke je treba čimprej pogozditi, tistemu, ki si je to dovolil narest, pa zarubit vse premoženje. Gozd je skupno dobro človeštva in o tem se sploh ne debatira! Lastništvo nad gozdom mora biti strogo nadzorovano in izkoriščanje gozda dovoljeno le na način, ki dolgoročno ohranja zdrav naraven gozd. c) Med golosekom in pragozdovi je cela vrsta načinov izkoriščanja gozda v človekovo korist. V bistvu gre za razmerje med tem, kar človek hoče (potrebuje) in tem, kakšen bi bil gozd brez poseganja. Gre za odnos do gozda in do lastnih hotenj in potreb. Gozd lahko siromašimo ali pa jemljemo tako in toliko, da se lahko sam vzdržuje. (Silver je to fajn opisal - pravilen in zmeren odvzem dreves pospeši prirast, tako da se gozd lahko dolgoročno obnavlja - nadoknadi odvzeto. Brez človeka bi se tudi obnavljal, le da nekoliko počasneje, ampak ker ne bi bilo odvzema, bi bil v bistvu na istem, kar se lesne biomase tiče - nekje se pač vzpostavi ravnovesje in če človek to upošteva, ni težav) Če delamo v tem smislu, da svoje potrebe po energiji in izdelkih čimbolj zmanjšamo (ne le lesnih, saj gozdove prizadenemo tudi posredno, ne le z izsekavanjem) in čimbolj sonaravno delamo z gozdom, tako da sekamo posamezna drevesa in na način, da se gozd lahko optimalno obnavlja, potem lastništvo pravzaprav ni problematično. V tem primeri tudi ni nobene potrebe po pogozdovanju, ker se gozd hitreje in bolj učinkovito sam sproti nazaj zaseje (konec koncev je tudi mlado drevje za pogozdit treba zasejat in od nekod prinest, tako da je popolnoma vseeno, če se to zgodi kar na tistem mestu, s semeni tistih dreves, ki že uspešno rastejo tam)

Nekaj mi pravi, da je ponos pravzaprav samo kompenzacija kompleksa, pomanjkanje resnične identitete ali pa strah pred izgubo oz. strah pred tem, da bi se nekaj namišljenega (neka posebna vrednost v primerjavi z drugimi, na primer) zares izkazalo za iluzijo. Mogoče na prvo žogo ponos res dvigne zavest in moralo, mogoče to kdo rabi, ampak se bojim, da se stvar lahko zelo hitro preobrne v svoje nasprotje - klečeplazništvo pred drugimi. Zame sta ponos in zavest o identiteti in vrednosti (slehernega, ne le slovenskega!) kulturnega izročila dve različni stvari. Ne rabim biti ponosna, da vem, kdo so moji predniki, moj jezik in kulturno izročilo, narava, ki je omogočala življenje mojim prednikom in zdaj meni in mojim otrokom ... Če veš kdo si, se preprosto ne moreš pretvarjati, da si nekaj drugega ali da si sprejel neko drugo, lažno, identiteto, tega ti tudi ne morejo uturit ne vojska ne politiki ne globalna štacuna s svojimi marketinškimi prijemi. Jaz s svojimi otroki, ki imajo tujega očeta, nikoli nisem govorila drugače kot slovensko, niti takrat, ko sem živela z njimi v Ameriki. preprosto nisem mogla drugače (čeprav gladko govorim angleščino), moj jezik je slovenščina in to je to. Pa nisem rabila nobenega ponosa za to, samo globoko zavest o tem, kdo sem. In prav nič se ne počutim ogroženo in zlahka, brez kakršnihkoli problemov sprejemam in spoštujem, brez razmišljanja in razsojanja, čisto naravno, vse druge narode in ljudstva, vključno z Američani. Pa še komentar na to, kaj narediti s tistimi, ki si druge jemljejo za tarčo za svoje frustracije. 1. opcija: krepko ga mahneš na gobec. A bo to dolgoročno in na splošno rešilo problem? NE! (mogoče si tebe sicer ne bo upal več obdelovat, ampak si bo pa našel drugo tarčo in zelo verjetno to počel še bolj, lahko pa tud, da te bo pričakal za kakim vogalom...) 2. opcija: ga poskušaš zlepa prepričat. NE DELUJE. Izguba energije. Ljudje se ne spremenijo zaradi prepričevanja drugih, ampak zaradi lastnih izkušenj in refleksije le teh. (to je tud ena taka za na steno od sekreta napopat) 3. opcija: jamraš ali pa se huduješ in zgražaš pri prijateljici ali na LNF. Ne reši ničesar, samo prinese trenutno olajšanje. Namest tega lahko pokadiš eno džolo al pa zvrneš ta kratkega. V vseh treh opisanih primerih je človek dobil to, kar je iskal: obremenil je tebe in na ta račun razbremenil sebe napetosti in si omogočil vsaj za nekaj časa dotok energije. Zato seveda nima nobenega namena odnehat, ti pa izgubljaš energijo in si dovoliš ranitev čustev. 4. opcija: dojameš resnico v zgoraj napisani rdeči trditvi in postaneš popolnoma imun. (rekla sem imun, ne neobčutljiv - pravzaprav si šele zdaj res lahko privoščiš veliko občutljivost, ker se ne bojiš, da boš ranjen in ne rabiš več obrambe). Ko te posledično človek ne more več spraviti iz ravnovesja, postaneš nezanimiv kot tarča. Šele takrat lahko zares učinkovito pomagaš tudi drugim, ki so še tarče, pa tudi storilcem. je pa res, da se ljudje nočejo kar tako zlahka odpovedati vlogi tarče in hudovanju, zgražanju in obsojanju, ki si ga lahko dovolijo v vlogi tarče.

Tole s ponosom .. ma res nimam najmanjšega pojma, zakaj naj bi bil človek ponosen na to, da se je rodil kot Slovan? A ti biti slovan daje kake posebne zasluge, sposobnosti ... NIČ. Pač si pricmihal na svetlo na tem koncu sveta, kjer so živeli neki Slovani, pa kaj? A če bi se rodil albanskim, perzijskim, ugandskim ... nenazadnje ameriškim staršem, bi bilo pa kaj manj razloga za ponos? Človek je lahko ponosen na to, kar je v življenju kaj ustvaril, premagal kako težko jebo, komu pomagal ... pa še to ne v tem smislu, da si pa zdaj ponosen, kdo drug pa to ne more biti. Jaz čisto lahko shajam brez kakega posebnega ponosa na karkoli. Ja, tisto osnovno človeško dostojanstvo pa ja, ampak to nima baš nobene zveze s tem, da sem se slučajno rodila kot Slovenka. Moram priznat, da se čudim, da nekateri ljudje tako resno in osebno jemljejo to, kar jim drugi napletajo o njih. Bolj ko udrihajo po njih, bolj resno jemljejo te besede, namesto, da bi jim že enkrat kapnilo, da dotična oseba rabi eno tarčo, kamor strelja svoje frustracije. Pravilo za nalepit nasprot sekreta (tam imaš vsaj enkrat na dan cajt, da si parolo v miru prebereš in vtisneš nekam v podzavest). NIČESAR, KAR NEKDO DRUG IZREČE ALI NAREDI, NE VZEMI OSEBNO!

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/sleepy.gif http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/sleepy.gif http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/sleepy.gif (za tistle zgoraj) In se navezujem mal nazaj na ovčjo temo (sicer tud mal dolgcajt, ampak taka je ta nedela, kej čem). Ponoč snežilo, mamo že prvih par centi snega (avto čist bel). Zdej grem pa ven, čeprov pada dež s snegom (ali sneg z dežjem), pogledat, kaj dogaja ovcam, ki jih je en možakar iz vasi pripeljal pred par dnevi past na moj in sosedin travničk. Nima skoraj nič svoje zemlje in potem pase tistih nekaj ovc vsepovsod, kjer mu dovolijo. Ampak tle nimajo zavetja, po travi je sneg, tip jih pa še kar ni prišel iskat in odpeljat v hlev. Moja hči je predlagala, da bi jih kar mi vzeli v hišo, v dnevno al pa v njeno sobo (še dobr, da je nedelja in sem doma, drugač bi najbrž najbrž našla 6 mokrih ovc v dnevni, ko bi prišla domovhttp://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/huh.png ).

hehe, Janko, a ti mislš, da jest tle lovske, a? No, tkole je s temule risom: 1. O tem, kako risa ni na Gorenjskem: Odkar sem jaz tle naseljena, se je v Karavankah ris (en sam, ki se je potepal sem pa tja?) pojavljal pod Begunjščico (videli prijatelji, k majo tam kočo, tud lovec med njimi), pri nas v Rovtah, in bliz tromeje (povedali domačini). 2. O tem, kako lovi ris: ris lovi iz zasede, skoči na plen, s prednjimi šapami s kremplji jo objame in pregrizne glavno aorto v vratu - fertik. Potem odpre trebušno votlino. Psi pa šavsajo po živali in so živali ranjene po celem telesu. 3. Ko sem o najdbi povedala lovcu v vasi mi je potrdil, da bil zagotovo ris, ker ga je sledil v tisti gmajni tud on. (in mi je priznal, da če bi ga dobil na petelina, bi ga verjetno kar počil. Mi je kar zavrelo - strogo zavarovana žival, pod mejo preživetja pri nas!!! Bemu sunce!!! 4. Zgleda, da so se risi (tko kot volkovi) v vsej zgodovini preganjanja naučili, da človek ni njihov plen, ampak njihov plenilec in se mu je bolje na daleč izognit. zato je risa zelo zelo težko videt. Jaz ga še nisem, sploh glede na njihovo gostoto pri nas, je to kot glavni zadetek na loteriji.

V cajtih mojga dedka so ble te vojske krvav zares, fronte pa tak ... niso vsi preživeli ... Ja, taka vojska, kt jo imaš ti v mislih bi bila pa najbrž res kar koristna za marsikaterega poba danes!

Itak da ne... Se je pa na račun "srčne napake" izognil marsikateri potencialno fatalni zadevi - niso ga rekrutirali v nobeno vojsko - dokaz, da nikoli ne veš, za kaj je katera reč dobra http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png

Se strinjam. Ampak po drugi strani pa ne vem, zakaj bi ugibali, zakaj je Strelka šla in komurkoli pripisovali krivdo za to. Šla je zato, ker imela svoj notranji razlog za to. Forum je tak, kakršen je - en hologram vsega, kar ljudje prinesemo sem, taki, kakršni pač smo, vsak s svojimi razlogi zakaj smo, zakaj prihajamo in zakaj odhajamo ... saj bo prišla kaka druga zeliščarca ... Vsi smo enkratni in neponovljivi, ampak po drugi strani se pa forum (in svet) še naprej čisto v redu vrti tudi brez nas, nikoli čisto enako, vedno vsaj malo drugače ... vse pač teče in se spreminja, nikoli ne moreš dvakrat stopiti v isto reko http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/smile.png

Dohtarske zadeve o tem, kakšno naj bi bilo zdravo in trpežno srce so večkrat mal čudaške. Srce zna delat zelo po svoje, tko al pa drugač. Moj dedek, na primer, je od svojega dvajset+ leta veljal za srčnega bolnika. Kao da ima neko prirojeno srčno napako. Pa mu je ta "napaka" delala ko bog - dočakal je 95 let, pa še takrat ni umrl zarad napake srca, ampak neke zime zaradi gripe, ki je pač njegovo na splošno ostarelo telo ni več zmoglo prebolet. Do zadnjega mu je telo in pamet delalo čist v redu.