Skoči na vsebino

Iknee

Lunin Odvisnik
  • Št. objav

    2.794
  • Član od

  • Zadnji obisk

  • Zmagovalni dnevi

    160

Vse kar je objavil/a Iknee

  1. Iknee

    Politika

    Učimo se lahko vsak trenutek, na ogromno načinov in od kogarkoli. Ja, tudi v šoli, sama sem veliko dobrega znanja odnesla iz šole, še več pa, ko sem sama raziskovala in študirala. zato ne podcenjujem nobenega znanja in se mi zdi čist brez zveze udrihat po šoli in izobraženih ljudeh kar vsevprek. Sem pa zelo za konstruktivno, konkretno kritiko šole in tudi konkretne predloge za izboljšave oz. kaj naj bi jo nadomestilo. Kakšna konkretna vizija namesto kritizerstva in udrihanja.
  2. Iknee

    Politika

    Lapsus. Prej smo govorili o Einsteinu in se ga pozabila še enkrat omenit v tem stavku.http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/tongue.png
  3. Iknee

    Politika

    Nikola Tesla ima luknje točno tam kjer jih imaš tud ti http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/wink.png . Sicer pa ima luknje Einsteinova relativnostna teorija, predvsem tisti del o svetlobni hitrosti. Za več razumevanja boš morala pa mal šolske fizike preštudirat.
  4. Iknee

    Politika

    1. Nisi več otrok, odrasla ženska si in lahko ustvariš privatno šolo, tako, kot si si jo zamislila. (pa nikar zdaj ne išči izgovorov, če bi jih iskal Mandela, bi tam še zdaj imeli apartheid) 2. Saj nihče nikogar ne sili, da hodi v šolo petindvajset let, če ti je znanje branja in pisanja dovolj. Če pa hočeš znati še kaj drugega - na primer, kako sestaviš nazaj človeka, ki se razsul v prometni nesreči, potem pa seveda par let ne bo zadosti. Podcenjevanje znanja drugih ljudi ni ravno znamenje kake visoke zavesti. 3. Šole naj bi imeli za to, da se naučimo konkretnega znanja in veščin, ki nam olajšajo življenje in omogočijo delovanje. Šola za razvijanje zavesti se mi zdi precej problematična zadeva, ker ne verjamem, da ti zavest lahko razvije nekdo drug - to je precej bolj indoktrinacija kot zavest. Zavest se lahko sicer razvija ob pomoči drugih ljudi, od dobrih učiteljev do živali in hribov, je pa ogromno odvisno od učenca - ko je učenec pripravljen, dobi učitelja - v kakršnikoli obliki že. Tega procesa ne moreš niti prisilit niti organizirat.
  5. Iknee

    Politika

    Mandelov boj je bil veliko bolj ustvarjanje nove družbe kot boj proti apartheidu. Gre za namero, za usmerjanje energije in aktivnosti. Tisti, ki se samo borijo proti nečemu ali samo kritizirajo, nikoli ne privedejo do nečesa novega in boljšega. Pri Mandeli je bil tudi njegov boj proti v službi ustvarjanja nove družbe in je bil le manjši del njegovih prizadevanj. Zato je potem tudi tako zlahka stopil v sodelovanje z belci brez kakršnihkoli zamer in maščevalnih ukrepov - ker je bil že od vsega začetka usmerjen veliko bolj v kreacijo kot nasprotovanje.
  6. Iknee

    Politika

    Eh, Einstein je raje razmišljal in ustvarjal, kot da bi se boril proti kakršnemukoli znanju. Borijo proti nečemu se tisti, ki nimajo sposobnosti, da bi sami ustvarjali ali pogruntali kaj novega. In so točno na istem kot tisto, proti čemur se tako borijo. Sploh pa ima tudi njegova relativnostna teorija luknje in jo bo zelo kmalu zamenjalo nekaj novega ... od tistega, ki ne izgublja cajta z borbo proti nečemu, ampak raje ustvarja novo. tako se spreminjata zavest in svet, ne z brezplodnim zaletavanjem z glavo v nekaj, kar ti ni všeč.
  7. Res je. Zanimivo, kako se ob taki temi pokažejo naše lastne zasvojenost oz. egotripi. Npr. zasvojenost z "imeti vedno prav", pa zasvojenost z vlogo "sočutna reševalka". Pravzaprav bi morale pomest pred lastnim pragom, še preden rešujemo džankije in svetujemo njihovim svojcem. Dokler se ne rešimo teh naših lastnih zasvojenosti je namreč ogromno šans, da pademo v njihov film in potem je zadeva samo še destruktivna, pa si lahko nevemkako domišljamo, da pomagamo.
  8. Lepo, da si to ugotovila, potem pa deluj v skladu s to ugotovitvijo in nehaj tekmovat in po krivem obtoževat ljudi, da lažejo, kadar se ne strinjajo s tabo.
  9. Domoljubka, a dovoliš eno zelo konkretno vprašanje: vsi tisti narkomani, o katerih si pisala in jih osebno poznaš, in so jih vsi zavrgli - KAJ SI NAREDILA zanje? Ali si jim pomagala tako, kot tukaj svetuješ? Si jih vzela k sebi in poskrbela zanje, dokler se niso odločili za zdravljenje? Veš, ženska s katero sodelujem ( kolikor zmorem ob treh otrocih), je NAREDILA nekaj zelo konkretnega zanje in njihove svojce - poleg tega pa je bila dovolj poštena, da je vedela, da ne bo zmogla sama in je ustanovila komuno in skupnost, ki deluje preventivno - daje popoldansko zatočišče otrokom z ulice. To kar pišem tukaj, je razumevanje problematike in izkušnje iz tega delovanja. In ti in tvoja sveta trojica pa seveda VE, da lažem in si izmišljujem. Ok, to kar govorite ne more spremeniti realnosti čisto nič, pač veliko pove o vas treh in nič o meni.
  10. Ja, bogami, imata prav, Silica in Janko. Kako človek ne vidi, kdaj se sam znajde v situaciji, za katero misli, da ima rešitev - za druge, kajpada http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png. Jest se morm tud vprašat, kaj zaboga, me žene, da vztrajno skušam dopovedat enim, ki enako vztrajno razumejo drugače in grejo celo tako daleč, da obtožujejo na osnovi čistih izmišljotin. Jest mam tle en problem, definitivno. Zakaj nisem mogla stopit čez in rečt: Naj si mislijo, kar hočejo o meni, to je NJIHOVA stvar?http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/ohmy.png Heh, ranjeni ego, ki je pobrisal umirjeni modrosti in zavedanju. http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon1_blush.gif
  11. Našla na laži? Na osnovi česa pa trdita, da lažem, da sem prebrala knjigo? Punca, takale obtoževanja je treba v real lajfu dokazat, veš, sicer je to tvoje obtoževanje namerno klevetanje in laž z edinim namenom, da očrniš nekoga drugega, ko ti zmanjka argumentov in ne moreš prenest, da se kdo ne strinja s tabo. Tule si pravkar pokazala SVOJO temno plat.
  12. http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon1_thumbup.gif http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon1_thumbup.gif Ceres in Viyola, zelo fajn napisano, se popolnoma strinjam in v tem smislu skušam tudi jaz predstaviti mnenje in izkušnje. Viyola, ja, tudi jaz iz časa, ko sem pomagala vodji komune, poznam take zgodbe, lahko bi celo rekla (in mislim, da bi to potrdili vsi, ki se res ukvarjajo s konkretno pomočjo narkomanom), da so v večini. Najpogosteje se v uspešnih zgodbah v terapevtsko skupino vključijo svojci, ki najprej delajo na tem, kar je fajn napisala Ceres, pa tudi jaz sem pisala o tem nekaj postov nazaj. Ko so pripravljeni, narkomanu postavijo ultimat (kot del pomoči, kot sočutno dejanje, ne kot "boli me za njega"), kar sproži v njem tiste globoke samoohranitvene impulze, da se tudi sam odloči za abstinenco in zdravljenje. Brez te odločitve mu nihče ne more pomagat. Dokler je na drogah, je namreč njegov sistem vrednot in razmišljanje tako spremenjeno, da pogovor ne deluje. Potem pa sledi skupno urejanje odnosov - zdravljenje celotne družine. To sem imela v mislih v vseh postih, nekateri so se pa obesili zgolj na ultimat in ga narobe interpretirali (igra vloge Reševalec, ki rabi nasprotnika - Brezsrčneža?). Lahko se pa zgodi tisti čudežni klik, ki ga opisuje Viyola, zgodi na tisoč in en način, se zdi, kot da bi vmes posegla duša in bi se človek naenkrat zavedel. Vendar mislim, da se ta klik tudi zgodi v trenutku iskrenosti, ko ni več drame "Narkoman - Sovražnik (droga, diler, brezsrčna družba) - Reševalec".
  13. Ne štekaš.Ne morem pomagat, pač ne, čeprav sem poskušala razložit, kolikor sem mogla, celo z izpovedjo tiste mame. če se te niti to ni prijelo, potem pač ne morem pomagat. Ne štekaš niti tega, da v tistem postu nisem posploševala, ampak sem jasno povedala, da je eden izmed možnih dejavnikov za to, da človek zaide v droge, tudi preprečevanje otroku, da bi se soočil s frustrijajočimi situacijami in bolečino - oz. bolj po domače povedano zavijanje v vato in takojšnje zadovoljevanje potreb, ni pa to edini. In moj odnos do narkomanov in reševanje te problematike ocenjuješ skozi svoje lastno nerazumevanje mojih postov. Nič ne de, eni razumejo, med njimi tudi Butl, ki je že večkrat pokazal zelo veliko mero sočutja in razumevanja, kdo drug pač ne. To kar meni šteje, in to sem napisala že Mayiti, je odziv Binchy, ki je takoj razumela.
  14. Sem poboldala tisto, na kar se predvsem nanaša tale moj post. Kaj pomeni nekomu stati ob strani? To je zelo dober izraz, ki ga je treba vzet zelo dobesedno - stati ob strani - ne da bi se zapletal s svojimi čustvi in projekcijami v človekovo usodo, ne da bi prevzemal odgovornost za življenje nekoga, to mora ostat v njegovih rokah. Ob strani lahko stoji tisti, ki ima svoje življenje in čustva pošlihtano do te mere, da se ne rabi vpletat v življenje drugih ljudi zato, da se s tem odmika od lastnih bolečin in problemov. Šele ko lahko izstopiš iz svojih projekcij, si zares lahko sočuten in veš, kdaj in kako pomagat, sposoben si ukrepati, ko je to smiselno in obmirovati in le opazovat, ko je to potrebno, da človek skozi lastno izkušnjo dojame svojo situacijo .
  15. Iknee

    Politika

    Jaz pa. Razvoj zavesti očitno zelo različno pojmujemo. Eni mislite, da mora zavest priti od zunaj, da morajo biti za razvoj zavesti izpolnjeni zunanji pogoji, drugi to dojemamo kot notranji proces, ki se lahko odvija v takih ali drugačnih okoliščinah. Okoliščine in človek in njegov razvoj zavesti je kot kura in jajce - kaj mora biti prej? Narobe postavljeno vprašanje. Oboje gre z roko v roki, ker ljudje s svojo trenutno zavestjo ustvarjamo svoje okoliščine, ki povratno vplivajo na naše izkušnje. Premik v zavesti se začne v tistem trenutku, ko se usmeriš od iskanja krivca v okoliščinah v spreminjanje svojega zavestnega izkustva okoliščin, takšnih, kakršne pač že so. To je v resnici premik zavesti. Da se premakneš iz ozkega ego-gledanja "dobro-slabo, krivec-žrtev, sistem - posameznik žrtev sistema" v videnje celote in povezav na višjih ravneh. Za razvoj zavesti ni ključno, kaj se dogaja okoli tebe, ampak je ključna notranja odločitev. Ko pišeš o velikih znanstvenikih, ki niso hodili v šole te moram malo popravit: zelo zelo malo je bilo takih. Večina jih je hodila, je pa res, da niso bili navdušeni nad njo, najbrž je sploh niso nevemkako potrebovali, razen tistih osnovnih informacij, ki so jih itak rabili, da so lahko sploh z nečim povezali svoja odkritja in jih ljudem predstavili na njim razumljiv način. Oni bi bili to, kar so, s šolo ali brez nje. In živeli so v zelo različnih okoliščinah in bili obdani z zelo različnimi ljudmi. Kar samo dokazuje, da za razvoj zavesti niso tako zelo pomembne zunanje okoliščine. Velikim umom šola niti ne pomaga, niti jih kaj dosti ne more ovirat. In če se vrnemo v šolo: šolo lahko spremenijo ljudje, ki v šoli delajo tako, da razvijajo svojo zavest in posledično svoje delovanje. Pa nihče jih ne more prisilit v to in to ne more biti politična odločitev. To je proces, evolucija. Sploh pa mislim, da šolo precenjuješ v smislu vpliva na zavest. Šola pač podaja nek sistem znanja o določenih, precej omejenih področjih, znanja, ki nam pomagajo - kot neko orodje pač, da se lahko vključimo v družbeno produkcijo. Šola je stvar industrijske družbe in je z njo tesno povezana. Druge kulture imajo drugačne načine učenja. Razvoj zavesti lahko poteka različno pri različnih ljudeh, tudi če so hodili v iste šole.
  16. Iknee

    Politika

    Tistemu komentarju o šoli moram pristavit še tole: zvračanje krivde za stanje družbe na šole, znanost, ... ekonomske ustanove, je le golo izmikanje. Vse to smo mi sami, vsak prispeva - tako ali drugače. Niso pomembne ustanove kot take, pomembno je s kakšno zavestjo živimo in delujemo. Edina učinkovita metoda za spreminjanje sveta je spreminjanje lastne zavesti.
  17. Nehat, ja. Treznost je nujni pogoj za vse ostalo. Ampak če temu ne sledijo ostali procesi, ima ta treznost zelo kratek rok trajanja.Težava odvisnikov je glih v tem: ko pride kriza, mora priti tudi olajšanje - v obliki droge. Zakaj bi sploh opustil drogo, če pa prinese dobro počutje in kao reši problem? Kriza je namreč tako huda, da vsi ostali problemi zbledijo v primerjavi z njo. Zato je največkrat tako, da mora biti vse ostalo že tako hudo, da je odvisnik pripravljen prenesti tudi krizo, samo da bi se rešil.Do te točke res nima smisla razglabljat o vzrokih. No, potem se pa začne delo na vzrokih in nadoknadenju zamujenega in zavoženega. Ker če tega ni, bo slej ko prej spet pristal na drogah.
  18. Iknee

    Politika

    Tole o šolstvu je zelo res. Pri nas imajo vsi polna usta govorjenja o spodbujanju ustvarjalnosti, potem pa kot učitelj hočeš res ustvarjalno delat z mladino in jih spodbudit, da sami kaj raziščejo in mislijo s svojo glavo, se pa izkaže, da je to skoraj misija nemogoče - naletiš na sto in eno oviro. Evo ,in ker se ne dam in kar teram svoje, so mi letos naprtili inventuro, najbolj dolgočasno, rutinersko, idiotsko početje (ki bi ga lahko delal kdorkoli od učiteljev, ki poleg tega, da hodijo v razred, ne delajo a ma ništa) ravno v čas, ko sem imela raziskovalne dejavnosti iz dijaki v polnem teku in res nisem imela cajta za popisovanje košev za odpadke in grabljic za praskanje za ušesi.http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon_smile_evil.gif http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon_smile_evil.gif http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon_smile_evil.gif Ampak, bogami, bom še kar plavala proti toku, ker se mi zdi grozno, da bi vsi ustvarjalni učitelji stisnili rep med noge. http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/vitez.gif
  19. Ja, in tak pravzaprav obubožan otrok potem zelo hitro zaide v droge, ker se ustraši življenja, je negotov, ne prenese bolečine in poraza, ker se tega ni naučil v otroštvu, hkrati pa je navajen na takojšnjo zadovoljitev in ugodje - in kaj je bolj primernega v takem stanju kot droga. Ozdravitev od drogiranja vključuje, da izkusi in se nauči vse to, česar se ni mogel v otroštvu. Zato je to proces, zato traja leta, in zato ni prava pomoč nadaljevanje ujčkanja in ščitenja pred težavami in bolečino.
  20. Nimam več lajkov, ampak mi je je všeč od Brezota namig. Pa ne morem si kaj, da ne bi še nekaj napisala (upam, da ne bomo zarad tega zavil iz teme). Obred je živ ali ga pa ni. Obred je vse skupaj - dejavnost sama, ljudje in vsa druga bitja, ki so vključena, od kamnov do vetra in zvezd v enotnem polju, kjer se zgodi povezanost in uravnoteženje - zdravljenje. Enkraten in neponovljiv dogodek vsakič, ko se zgodi. V takem obredu je vključeno vse, kar je Brezo namignil. Ja, to so pradavne modrosti in tukaj ne moremo naumit nič kaj novega. Tako da so vsi resnični obredi v bistvu stari in novodobni hkrati - ker so pač živi in se dogajajo tukaj in zdaj, z današnjimi ljudmi.
  21. Ja, meni se za globinsko razumevanje drogiranja zdita dve stvari kar koristni: postavitev družine in pa razumevanje, kako funkcionira igra "Žrtev, Preganjalec, Reševalec". Vsaka od teh vlog (tudi vloga Reševalca!!!) namreč vzdržuje človekovo drogiranje. To iz prakse poznajo tisti, ki res delajo z narkomani, v teoriji pa to zelo fajn opisuje že večkrat omenjeni Milivojević v svoji knjigi o narkomanskih igrah. Pri pomoči narkomanu moraš res vedet, kaj delaš, sicer se hitro lahko zapleteš v igro in lahko narediš več škode kot koristi. Mislim, da se je sam skopat iz trdih drog zelo zelo težko, ne poznam nikogar, ki bi mu to uspelo popolnoma samemu oz. ob pomoči enega požrtvovalnega bližnjega. Kar še ne pomeni, da je nemogoče, je pa tako redko, da ima smisel spodbudit človeka v en resen celostni program zdravljenja, ki vključuje spremembo okolja, strukturiran dan z delovnimi obveznostmi in ustvarjalnimi dejavnostmi, skupnost, terapevtsko podporo, duhovnost ... Poznam jih pa kar nekaj, ki so se sneli s trdih drog, a so zamenjali eno zasvojenost z drugo. Eden je postal alkoholik (in se je potem zdravil in ozdravil od alkoholizma), kar nekaj jih poznam, ki so postali obsedeni z "duhovnostjo" in čist odklopljeni od tukaj in zdaj - zelo podobno kot na drogah ... To je pač njihova pot, enkrat bodo že srečali sami sebe. Vsak ima svojo pot in nekaj se mi zdi pomembno vedet, če si v odnosu z zasvojenim ali mu nameravaš pomagat: ne moreš preko njegove lastne pripravljenosti,ne moreš preko njegove poti, človek mora za nek korak na svoji življenjski poti preprosto dozoreti, pogosto ravno skozi težave in bolečino. Velika modrost in veliko sočutje je vedet, kdaj pomagat in kdaj je bolje pustit človeka, da doživi svojo destruktivnost in pride do direktnega in najdragocenejšega spoznanja, ki mu ga noben pomagač ne more posredovati.
  22. Iknee

    Vesoljni dnevnik LNF 27

    To je šele ena neumnost, res. Ene šole so si vzele še dva dni fraj, ene pa ne. Tako da pri nas ta Najstarejši in Tamalčka šibata v šolo, midva s ta srednjim fantinom pa nadaljujeva praznike, ob svečki, ognju in zasneženem gozdu, men se slučajno tko urajmal, ker ob četrtkih nimam pouka. Nekak ni fer, le zakaj ima zmeraj Tamau tak zegen, se je pritoževal Tanajstarejši. Janko prav da fuk ni pošten potalan. Zegen tud ne, je res, da če se pri nas doma komu userje, se to Tamaumu. Jbg, zvezde najbrž.http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/laugh.png
  23. V spominu sem imela en tvoj post, kjer si govorila o tem, da ti je mama umrla, ko si bila še otrok, pa da si od četrtega leta starosti živela pri mačehi, ki si jo klicala mama ... sori, včasih daješ mal nasprotujoče si informacije, ampak, lej, to so res osebne stvari, omenila sem to v kontekstu zdravljenja narkomanov - s tem kot njen otrok pač nisi mogla imeti izkušnje, ker se ni pozdravila, pa tudi ti ji nisi mogla pomagat, tudi pri 16 tih ne. Za pomoč pri zdravljenju narkomanov imajo bistveno večjo težo in uporabnost tiste izkušnje, kjer je odrasli človek pomagal in to uspešno. O tem sem govorila in pisala, ker se mi zdi, da je po tem Binchy spraševala. To nima veze s tvojim pisanjem, saj te takrat v temi sploh še ni bilo. Kar se pa posmehovanja naslovu knjige tiče, mi pa prosim citiraj, kje si to zasledila.
  24. Mislim svoje misli in pišem to kar mislim, to, kar po mojih izkušnjah in vedenju deluje. Komunicirala sem predvsem z Binchy, dokler nista Aboyanasanna in Mayita začeli z zelo osebnimi sodbami o sebičnosti in pomanjkanju sočutja, ker sem podala drugačen pristop k zdravljenju narkomanov kot onidve. Z nekaterimi njunimi mnenji se strinjam, z nekaterimi pač ne. Jaz nimam problemov s tem, da se kdo z mano ne strinja, ampak eno je nestrinjanje, drugo so pa očitki na osebni ravni. In obe imata velik problem, kadar se kdo z njima ne strinja in takoj preideta v osebne očitke in obsojanje. Mayita je na primer čist popenila že samo zaradi preproste pripombe, da jaz "njene" knjige ne priporočam, ker v nji ni nič o reševanju iz drog (ker tudi res ni). Nič osebnega in napadalnega in žaljivega ni bilo v tistem postu, samo nestrinjanje glede knjige. In iz tega sta z A. naredili celo osebno štalo češ, da sem neiskrena, da lažem, da sem knjigo prebrala, v resnici je pa nisem ... no, to je meni smešno, sori punci. Norca se pa nisem delala iz Mayite, ampak iz njenega podtikanja, da mislim, da so moji posti naj naj ... v bistvu sem v šali samo priznala njeno podtikanje, kaj pa naj? V jok, pa na drevo? Sicer pa rafalom žaljivk in podtikanj o sebičnosti, skrbi samo za svojo rit, pomanjkanju sočutja, lažnivosti, ignoranci, etc. lahko še kaj dodata, če hočeta, jaz si bom pa vzela pravico, da se vama smejem in tega vajinega sranja po meni ne jemljem resno.
  25. Binchy je prosila za nasvet kako bi lahko pomagala bratu, da se reši iz droge. Ne zanikam tvoje travmatične izkušnje z mamo - ampak vseeno, Mayita, ko je umrla tvoja mama, si bila stara 10 let in seveda nisi bila v stanju niti razumet situacije, niti ji pomagat, to je bistveno drugačen zorni kot in tudi sposobnost delovanja, kot v Binchyjinem primeru, ko gre za dve odrasli osebi. To, da je moj dedek umrl za rakom, ko sem bila v srednji šoli, še ne pomeni, da sem jaz zdaj onkologinja in lahko kritiziram metode zdravljenja rakavih bolnikov. Lahko sicer povem svoje mnenje, če pa bom udrihala po metodah zdravljenja, ki jih predlaga nekdo drug, pa seveda ni nujno, da se bodo strinjali z mano in je precej mim, da bi se raburjala okol tega. Enako velja zate.
×
×
  • Objavi novo...