Bhagavan Sri Ramana Maharishi – modrec iz Arunachale (1879-1950) Razsvetljeni mojster in duhovni učitelj CITATI: »Obstaja napačen občutek osvoboditve, ki ga doseľejo aspiranti, in ga le redki preseľejo.« »Ali ti religija, ki te uči gledati zunaj sebe in ki ti obljublja raj in nagrado zunaj tebe, lahko pomaga? Samo s potopitvijo globoko v duhovno srce lahko najdeą Sebe.« »Pojdi k izvoru, vpraąaj ‘Kdo sem jaz?’ ter poiąči svojo identiteto v votlini svojega lastnega srca.« »Za resnico moraą biti pripravljen ľrtvovati prav vse. Resnica je svoboda.« »Omejitev je samo v razumu. Isti Jaz je tukaj in sedaj, v budnem stanju kot tudi v globokem spanju, ko ne čutią nobene omejitve. V spanju ni bilo nobenega razuma, sedaj pa je aktiven. Jaz obstaja tudi ko je razum odsoten.« »Ker si zunaj meditacije, se ti porajajo vpraąanja o meditaciji.« »Realizirana osebnost je vedno v samo Enem stanju, ki je neprekinjeno vseh 24 ur, ne glede na to, če je buden ali spi. V resnici večina ljudi v celoti spi, ker se ne zavedajo Jaza. V stanju globokega spanja odloľimo svoj ego, svoje misli in ľelje. Če bi le mogli vse to v zavestnem stanju, bi realizirali Sebe.« »Ne oziraj se na ta svet. Ko se ľelią prebuditi iz sanj, ali se ľelią prepričati, če so osebe iz tvoje sanjske stvaritve tudi budne?« »Sanjska lakota se lahko (začasno) poteąi le, če pojeą sanjske kreacije.« »Koncept časa in prostora se pojavi le, ko obstaja omejitev ega.« »Razliko med zunanjim in notranjim lahko čutią le v povezavi s telesom in se pojavi s telesno zavestjo (ego).« »Če odvzameą vse misli, ostane čista zavest.« »Pravite, da odhajam, toda kam lahko grem? Vedno sem tu. Preveč pomembnosti pripisujete telesu.« »Kar se ne bo zgodilo, se nebo nikoli zgodilo, ne glede na napor, ki ga nekdo vloľi v to. In kar se bo zgodilo, ne bo neuspelo se zgoditi, ne glede na to, kako močno nekdo ľeli to preprečiti. To je gotovo. Del modrosti je torej biti tiho.« »Telo je samo po sebi bolezen.« »Bog in Guru lahko samo pokaľeta način, kako osvoboditi duąo, ne moreta pa je sama prevesti v stanje odreąitve.« »Samega sebe lahko spoznamo samo z lastnim očesom znanja, ne pa z očesom nekoga drugega. Ali on, ki je Rama, potrebuje pomoč zrcala, da bi vedel, da je Rama?« »Svet je treba obravnavati, kot da ga sanjamo... Bedenje je dolgo, spanje pa kratko; sicer med njima ni nobene razlike.« »Priąel bo čas, ko bomo morali pozabiti vse, kar smo se naučili.« »Kar imenujemo svet, je le misel. Ko svet izgine, se pravi, kadar ni nobenih misli, um izkusi srečo; ko pa se svet pojavi, gre um skozi bridkosti.« »Telepatija, poznavanje preteklih, sedanjih in prihodnjih dokodkov ter jasnovidnost ne sodijo v modrostni vpogled.« »Če hočemo pokazati nadnaravne sposobnosti, potrebujemo druge, da jih opazijo in priznajo. To pomeni, da v človeku, ki manifestira siddhije, ni vednosti.« »Odsotnost hrepenenja je modrost... Modrost pomeni prisotnost odsotnosti predmeta.« »Najviąji cilj duhovnega doľivetja je spoznanje Jaza... Jaz je tukaj in zdaj.« »Z odpovedjo boą samo zamenjal misel o druľinskem človeku z mislijo o asketu in okolje doma z okoljem gozda. Toda mentalne ovire te bodo ąe vedno čakale na vsakem koraku.« »Delo, ki ga opravljamo s privrľenostjo, predstavlja spone, medtem ko delo, ki ga opravljamo brezinteresno, na nas ne vpliva.« »Ko napačna identifikacija preneha, ostane samo Jaz.« »Jaz zasije, kadar um izgine.« »Tisti, ki se uresniči, ne vidi sveta kot nekaj, kar je drugačno od njega.« »Če je Bog ustvaril svet, je Njegova stvar, da skrbi zanj, in ne tvoja.« »'Sem, kar sem' je vsota vseh resnic; vsota vseh metod je 'biti miren'.« »Kadar 'jaz' obstaja kot goli 'jaz', je Jaz. Kadar pa zapusti tangento in reče 'jaz sem to ali ono, jaz sem tak in tak', je to ego.«