Zdej je kar je, sam da se stilanje ne bo nadaljevalo. Ne bom se borila z besnimi sosedami in njih lepšimi polovicami.Drugač si pa tko lepo napisala, da sm čist paf. Evo, tud zato bom imela ženo in ne moža. Ne znajo tko lepo na dušo pihat (ne brez odzadnih motivov). Uživam kot že dolgo ne. Sedim na stopnicah pred bajto. Mrak. V bližnji cerkvici je glihkar odzvonila deseta ura. Čisto narahlo me boža vetrič, na desni Matilda nadzoruje teritorij, na levi se mi bohotijo prekrasne, globoko rdeče enodnevne lilije, zraven dbest okrasna trava ever - nežna bodalica - nežno (kako pa drugače) poplesuje v vetriču. Vlada tišina oz. mir, slišati je le čričke in šumljanje reke. Prebudile so se tudi zvezde; ko sem se usedla, je svetila samo ena, čez čas so se, najprej tik nad hribom pričele ena za drugo prižigati tudi ostale. Ah, oddaljeni, nikoli dosegljivi svetovi in njihovi morebitni prebivalci. Zapeljivo mi mežikajo in mi burijo domišljijo. Kaj vse je tam zunaj... Lahko noč in mir z vami.