Že celo življenje poznam človeka, pa me njegov egoizem vedno znova preseneti. Kdo je pol tle mona? Eni ljudje z leti zorijo, drugi regresirajo. Ali pa zgolj stagnirajo. Ko otroc odrastejo, gredo po svoje in imajo že svoj podmladek, ostane človek končno sam in dobi priložnost, da se sooči s samim seboj. Ali pa se temu poskuša ponovno izogibati.... prej je bil šiht, pa familija, zdej pa.... deci, dva.... deset, pa je svet svetal spet. Bogsigavedi, v kateri skupini sem / bom jaz. Ko si že mislim, da sem nekam prilezla, jih fašem po njuški in vidim, da glih tolk pa spet nisem. Resno se sprašujem, ali mi bodo bogovi blagovolili živeti dovolj časa, da se spravim v red? Matilda mi je pustila na predpražniku mišjo drobovino. Hvala, srce http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/flirt.gif glih za 3 ocvirke bo.