nosorog

Obveščam te, da bom v kratkem usanovil svoj fan club. Lahko se boš včlanil s posebnim popustom, novi člani pa prejmejo majico z likom oboževanega nosoroga, z majhnim doplačilom pa bo moč dobiti tudi "noso" obeske za verižice. lalala

Poznam, poznnam - niisem štekal, ker je bilo tako izven konteksta - pri nefritu. Bom zrihtu tudi fotke, saj so tele majčkken presvetljene, barva pa nerealna. Odprem novo temo - mal kasnej. Zdele letim na en sestank. lalala

Ne štekamm, kwa si tllele mislna. Boji???

Ljuba ribica! Zelo te imam rad. Najraje povsem svežo (direkt iz vode), malenkost premal pečeno, s česnovo polivko ter blitvo in krompirjem kot prilogo.

???? Čist glih tkole, kt prauš, že ni ... Ljudje smo frekvenčno uglašeni na naravno zemeljsko frekvenco (Schumannova resonanca), ki znaša običajno nekje med 7,8 in 8 Hz. Takšna frekvenca je optimalna za naše zdravje, vse ostale pa "nas motijo". Kamena strela (neobdelan, koničast kristal) oddaja vibracije frekvence cca 8 Hz tedaj, kadar je njena konica usmerjena navzgor ali navzdol. Če je kamena strela položena vodoravno, vibrira zaradi različnih vplivov, kot je zemeljsko magnetno polje, rotacija zemlje ... glede na smer neba takole: sever - 4 Hz, jug - 9 Hz, vzhod - 14 Hz, zahod - 6 Hz, to pa so frekvence, ki nam torej "ne pašejo". Kadar ležimo, na nas "leži" tudi kamena strela in oddaja energijo frekvenc, ki nam "ne pašejo". Vsako polaganje kamenih strel na telo, ki ga priporočajo v laični literaturi, je torej "mimo" (zadevo s frekvencami in smerjo kamenih strel je odkril Andrija Puharich, tipček hrvaškega porekla, ki je v sedemdesetih letih proučeval sposobnosti Urija Gelerja in deloval v okviru Nase). Pri kroglastih kristalih vpliva motečih frekvenc ni, zato ni nujno, da jih ponoči snamemo! lalala :o|o:

Lahko je kriv kamen. Razlog je lahko res to, da ni očiščen, morda to, da njegova stimulacija ne "paše" tvojemu timusu ... Najmanj kar je, snemi jo, predno greš zvečer varit*. Kakšne oblike je obesek - naravna (podolgovata) kamena strela al je brušena v kaj kroglastega? Legenda: *varit: švasat, spat, drnjohat lalala

Jeah! Ful dobr je kj tazga prebrt in uživat in jt stran od zaslona in pridt nazaj in še enkrat prebrt in spet uživat in ugasnt računalnik in spet pržgt in spet prebrt in spet uživat ... lalala

Tega do sedaj nisem naredil, saj ga je Tina opisala povsem korektno. Če s pa že navalu ... Leta 1863 je Francoz Damour odkril, da se skrivata za tistim, kar prodajajo trgovci pod imenom žad, dva popolnoma različna, a vizualno podobna minerala - dragoceni jadeit in ceneni nefrit. Nefrit se po kemijski sestavi totalka razlikuje od jadeita, saj ne vsebuje Al2O3 in Na2O (je kalcijev magnezijev železov silikat). Izvirno ime: lapis nephriticus (ledvični kamen). Zaradi izredne žilavosti, je iz nefrita že prazgodovinski človek izdeloval nože, konice puščic ipd. Je steklenega ali svilnatega sijaja, včasih zelene, sivozelene, smaragdnozelene, temnozelene, tudi bele, rjavkaste, rumene ali špinačne barve (rtrgovsko inme ruski žad). Danes iz njega izdelajo ful okrasnih predmetov, ki jih redko prodajajo pod imenom nefrit - še vedno raje pod skupnim trgovskim imenom žad. Iz njega so v preteklosti delali amulete za zaščito pred izsiljevanji. Kipci iz nefrita so imeli funkcijo odganjanja sovraštva. Eliksir zdravi ledvica in razstruplja. Njegova vibracija raztaplja dvom in stimulira kreativnost. Aakhut! Preden vzameš vse napisano "zdravo za gotovo", te moram opozoriti, da so nekateri ljudje, ki me dobro poznajo prepričani, da sem navaden nakladač. lalala

Knjiga je biografioja Jurija Humarja, ne vemo pa, kdo je avtor.

Zakaj pa ne. Živimo v svobodni diktaturi - lalala

RIBA!!! Ful mi je bad. Nehi se zajebavat!!!

RIBA!!!!!!! Nekaj sem te prosil, ti pa nič!!! Majke ti mljeka u prahu...

Almira! Priporočam ti, da prebereš knjigo "Čudodelnik iz Primskovega". Ne vem, kdo je avtor - pokukaj v naslovni katalog. Presenečena boš, kako bogato duhovno - magijsko tradicijo imamo Slovenci.

To sem prebral že pred časom in o tem veliko razmišljal. Fizikalna razlaga bi sedla pri višjih temperaturah, tako pa sem pri fizikalni razlagi brez besed - ne pa tudi povsem presenečen. Od kristalov sem doživel že bolj šokantne stvari, je pa definitivno tole, s spremembo barve, nekaj izjemnega. Cahn, kakršen večini ljudem ni dan nikdar v lajfu.

Dioskorid (sodobnik Plinija starejšega) je tolmačil besedo opallios kot dragi kamen. V staroindijskem jeziku drugače pomeni beseda upala dragoceni kamen. Aakhut - popolnoma sem prepričan, da gre na nekaterih (beri večini) fotkah za ponarejene opale. Kadar navadni opal "kuhajo" v sladki vodi, dobi žive barve, kakršne so na večini fotk. Od naravnega ga spoznamo po tem, da so nekatere barve - zlasti zelena - preprosto preveč intenzivne. Jebi ga! lalala

Zaspala si ful hitro, pa ne za dolgo? Ob čudni uri nam tole pošiljaš? Da nam ne nameravaš "odleteti" na kakšen žur, za katerega majo dovoljenje le bejbe, ki prifrčijo na metlah? Tralalero - lalala

O keltskih simbolih in njihovem pomenu je povsem nemogoče kaj pametnega najti. Kar se da najti po knjigah in internetu je bolj ali manj prikrojeno in novokomponirano. Razlog! Kelti so imeli svoje mage - druide in pri uporabi simbolov in ostali tradicionalni magiji so le oni vedeli, za kaj gre. Tisto, kar danes vemo o Keltih, izhaja v glavnem iz zapiskov Julija Cezarja, ki jih je premagal, a dejstvo je, da niti slučajno ni pobliže poznal njihove magije in razumel pomena njihovih simbolov. Seveda obstajajo na to temo tudi drugi avtorji, a vsi izhajajo iz osnovnih podatkov J. Cezarja. Kelti so tudi po porazu z rimljani ohranili nekaj pisnih virov, ki pa so bili uničeni v vojni z Irci (če se ne motim, je bilo to okoli 5. stoletja. Tisto, kar o njih zanesljivo vemo, so imena in smisel nekaterih njihovih praznikov, odnos do nekaterih elementov (ogenj, zemlja ...). Potem pa se počasi konča. V Stonehengu tradicionalno gojijo praznike keltskih ritualov, ki pa so zanesljivo zelo zelo daleč od originalne izvedbe in pomena. Konec koncev sploh ni jasna niti vloga Stonehenga - do pred kratkim je veljalo prepričanje, da gre za tempelj Sonca, sedaj pa mnogi najresneje razmišljajo o tem, da gre za tempelj Lune. Prav tako je malo verjetno, da so Stonehenge zgradili Kelti, čeprav nekateri viri trdijo drugače.

Draga riibica! Večkrat naredim kakšno neumnost, pravijo pa, da "kakor seješ, tako žanješ.." Poskrbi torej, da bog mojihh traparij ne bo opazil, ali pa vsaj zrihtej, da mi nau kkšne prehude kontre spustu, kdr kkšne klanfe serjem. Valjda to lohka zrihtaš - sj sta povohana! lalala

Tina! Matr si faca. Enkrat me morš naučit, kako se to nardi - kako se slikco od kje prenese v forum pa tist, k si izvedla učeri: da nardiš iz enga teksta link, ki ga pol daš kamor hočeš. Jaz sem namreč za te stvari tako glup, da ni čist za nikamor.

Hehe - od kod si pa opalit potegnil. Malokdo je sploh že slišal zanj. Nimam podatka, koliko vode vsebuje v primerjavi z običajnimi opali, tako da množine prostih OH skupin ne bi komentiral. Je pa bolj zanimiva "živa voda". Nisem prepričan, da je za njen spomin pogoj silicijev dioksid (amorfni mu niti ne moremo reči, saj je to izraz za način, kako je fizično nastal oz. v kakšni obliki ga najdemo), saj ga verjetno v marsikateri vodi, ki velja za živo (pod tem pojmom smatram informirano) ni. Za spomin silicij ni obvezen - res pa je, da je treba v primeru, ko silicija ni, informacijo večkrat obnavljati. Ahn, Weinacht in Bucksbaum (Michigan Institute of Technology) so eksperimentalno dokazali, da je podatke moč fazno kodirati v fotonsko vsebino elektrona. Zaključili so, da je teoretična sposobnost kodiranja in vračanja informacij enega elektrona takšna, da bi vanjo lahko shranili vsebino trdega diska povprečnega računalnika, če bi le podatke fazno kodirali v osnovni režim njegovega nihanja. Poskus pa je tudi dokazal, da je hranjenje inf. le začasno in jih je treba obnavljati. Za vodo je znano, da inf. najlažje sprejme pri 37 oC, najdlje pa zadrži pri 4 oC. Vsebnost silicija ni pogoj.

Ja. Visoko ceno imajo le opali, pri katerih prihaja do prelivanja barv. Navadne belkaste opale pa sploh ne uvrščamo med okrasne kamne. Še z nekaterimi kamni je ravno tako - obstaja npr. vrsta gručastega ali protastega belega kalcedona, ki ga prav tako ne uvrščamo med okrasne kamne. Da o aragonitu selenitu in podobnih mineralih sploh ne govorimo - pogosto končajo kot gradbeni materiali. :xx!:

Pred časom me je neka deklica vprašala po andskem opalu (ne vem, v kateri temi že), pa nisem znal odgovoriti. Torej - hvala za vprašanje; če ga ne bi bilo, še danes ne bi vedel o andskem opalu nič. Tako pa: Modrozeleno barvo mu da primes bakra. Nastaja v fazi, ko kremenica z vsebnostjo bakra izgublja vodo. Če je prisotnost bakra v tej fazi zelo velika, lahko iz vsega skupaj nastane hrizokol. Andski opal imenujemo tudi chrysopal. Simbolizira morje (to bo nekaj za Staneta), razdalje in "pot k domovini duha". V Južni Ameriki ga še danes uporabljajo v magijskih postopkih za urejanje "srčnih zadev". Učinki: - eliksir: krepi regeneracijsko moč jeter, razstruplja, blaži vročinska stanja. - obeski in ročni kamni: osvobajajo čustva iz okov mentalne kontrole. Pomaga nam tudi, da smo odprti za nove vtise (da znamo tudi poslušati, ne le govoriti). Tralalero - lalala

Sej vem! Če veš me pa ne dražt!!! Drgač bom iz protesta ratu stopnica in folk bo hodu po men. lalala

O pripravi eliksirjev sem že pisal. V "zdravje, alternativna medicina" poišči temo eliksir iz kamene strele (ali nekaj podobnega).

Špela, ti pa že toliko veš o kristalih, da bi te najraje po nagi ritki našeškal, ko vidim, da ga serješ s pozitivnimi in negativnimi kristali. Če ne prej, te dobim v pest na delavnici februarja.