nosorog

Mici, angleških besed ne pišemo po pravilu "piši kao što govoriš". Kaže, da si Kabalistu želel(a) po angleško reči moja luna. Napiše se my moon in ne majmun. lalala

No, tole, kar je objavil tantra, je tekst Damjana Ovsca (Slovanska mitologija in verovanje).

Tud zame, sploh če bi bla še kakšna konkretna krvavica zraven

Razumljivo. Saj si vendar ljubiteljica ljubiteljev.

le kaj bi to bilo? Le kdo bi to bil?

Men je že sama konzervirana tuna smrdeča in neprebavljva. Od rib v konzervi orenk obrajtam le skuše.

O tem najdeš v knjigi Damjana J. Ovsca: Slovanska mitologija in verovanje. Obsežna knjiga od kakih 500 strani. Enkrat je bila v eni ljubljanski knjigarni ena divja razprodaja in kupil sem jo za 500 tolarjev. Zunaj pa je kakih 15 let, tako, da jo v večjih knjižnicah gvišen najdeš. Če pa te zanima kak konkreten bog, ali kaj v zvezi z njim, pa lahko pogledam. lalala

Zaupal ti bom še eno drobno skrivnost. Lajf v veliki meri temelji na komunikaciji. Kako naj ti knihce naročim, če pa ne vem, da greš (oz. hodiš) v Srbijo. lalala

Razumem.

A ni škoda koruze? Pa tok dobr se da krape, linje in še marsikaj nanjo lovit ... Če gre za omako, ki jo folk nardi iz tune v konzervi, morm rečt, da mi bo večna uganka, kako je loka to komu všeč. Jst sm jo tud dons. S tem v zvezi sem (presenetljivo) mal na mlazni pogon. Presenetljivo zato, ker se mi to sicer bol ali manj dogaja le če žrem sojo ali pretirane količine čebule.

Po pravici povedano, že slabih 10 let je nisem vzel v roke in sploh se več ne spomnim, o čem govori. Kupil sem jo, ker sem pričakoval knjigo v stilu Iniciacje v hermetizem, a sem potem hitro povesil surlo, ko sem videl, da temu ni tako. Trenutno je niti nimam doma, saj sem jo posodil enmu tipu, ki na sociologiji dela doktorat iz magije. Obstaja pa še ena knjiga, za katero je, kolikor mi je znano, material zbral Bardonov sin. Šlo naj bi za vprašanja (ne vem čigava) in Bardonove odgovore nanje. Tudi ta je v srbščini. Sem jo skušal naročiti (skupaj s kupom drugih knjig), pa so mi iz založbe sporočili, naj jim pošljem keš, oni bodo pa potem meni knjige. Pri tem ti ne dajo nobenea predračuna. Zaenkrat se še nisem odločil, ali jim ga bom poslal "kar tako", ali pa bom izbral varianto, da mi knjige pač prinese kdo, ki bo šel po opravkih v Srbijo. lalala

V srbščini in v hrvaških knjigarnah jih verjetno ni prav dosti. Sicer je pa za "normalne bralce" primerna itak le prva knjiga in morda četrta (ezoterični roman). Drugo in tretjo sicer imam, ampak sta tako odbiti, da si nimam z njimi kaj pomagati. V prvi pa dejansko prav vse, o čemer govori, zelo razumljivo razloži.

Niti te nisem izbral. Hvala. Dodal bi še to - ko gledam tele motive, imam občutek, da so narejeni bolj iz motiva, da impresionirajo, ne pa da prenesejo globino simboličnega sporočila. Predvidevam, da so v tem stilu narejene tudi ostale krte. Skratka - ne delim navdušenja nad njimi.

Odlično. Od telih dveh nisem izbral nobene.

A zna kdo dat gor karto maga iz njegovega tarota? Izdal bom namreč knjigo F. Bardona Iniciacija v hermetizem in lastnik copyrighta zahteva, da za platnico uporabim maga iz tarota. Izbral sem motive štirih tarot magov, ki se mi zdijo primerni, a ne vem, kdo je avtor posameznega tarota. Če sem slučajno izbral Crowlyjevega maga, po to kar huda klofuta moji intuiciji. lalala

Tud jaz nisem apriori proti ljubiteljem curryja. Saj si verjetno opazila moj citat Krišnamurtija. Sem le proti tukajšnjim interpretacijam in nesposobnostjo prenesti nekatere resnice vzhodnjakov, ki so sicer večne, pa čeprav izhajajo iz drugačnega okolja, v naš lajf.

Jst že ne.

n In do česa sva skozi tole kratko izmenjavo mnenj pravzaprav prišla? Da nobene življenjske faze ne moremo preskočiti. "Ne bo kruha", če nakladaš o Bogu, njegovem imenu, obličju ... in kako se z raznm tehnikami do tja pride, če ne obvladaš lekcij materialnega sveta. Pravzaprav je značilno za tiste, katerih usta so najbolj polna Boga, raznih manter in podobe krame, da se v materialnem svetu ne znajdejo. Zato se tudi tolkokrat pohecam na račun ljubiteljev ljubiteljev curryja, saj pri večini vidim, da skušajo nekatere postavke vzhodnjaške filozofije povsem napačno vnašati v vsakdanji lajf. Ideal jim je "odstraniti" ego in se povohati z Bogom in sklepam, da je vzhodnjaška filozofija preko prevajalcev pri nas napačno interpretirana, saj nam že sam sistem čaker, ki je maslo vhodnjakov, sugerira, da se k Bogu vzpenjamo postopoma, skozi obvladovanje psiholoških vsebin posameznih čaker, torej skozi izgrajevanje kreativnega odnosa do družine in okolja, kateremu pripadaš (prva čakra), etiko odnsov, odnos do denarja in kreativnost (druga čakra), izgrajevanje lastne identitete (tretja čakra) itd. in začneš šele v višjih čakrah (od pete naprej) ozaveščati vlogo Boga v lajfu. Najprej se moraš torej izgraditi (sebe in svoje odnose), nato pa začeti z zavestno povezavo z Božanskm. To je naravna pot. In v tej naravn poti ne vidim razloga za to, da odvržeš svojo individualnost (ego), ampak le, da ga kultiviraš. In dejansko nobene od teh faz ni moč preskočiti. Saj tudi ganje hiše ne začnemo pri strehi, ampak pri emeljih.

Če verjamem enemu kratkemu povzetku njegovega življenja, ki sem ga nekoč nekje bral, se strinjam. Velik del življenja naj bi namreč preživel v izkoriščanju drugih oziroma tako, da so ga "živele" razne ženske. Pri vsem svojem "mojstrstvu" v magiji torej ni bil sposoben stvari postaviti tako, da bi si za preživetje zaslužil sam. To nedvomno kaže na bleferstvo ...

Po dolgem času ponovno (najmanj tretjič) prosim, da mi tole v preprostih besedah razložiš. In če se za razlago odločiš in nameravaš omenjati grehe, katerih naj bi me Jezus odrešil, prosim tudi za razlago, kaj ima Jezus opraviti z mojimi grehi.

- a dobra se ti zdi pa zaradi kompliciranj v temle stilu "če pa s pravilnim odnosom ponavljaš od Boga razodeto ti Njegovo Osebno Ime, pa lahko občutiš to Absolutno zadovoljstvo"?

Tole, kar si napisal, je slišati precej bolj življenjsko, kot pa "iti v izkušnjo brez vnaprejšnjih sodb". Ampak nekatere življenjske in filozofske zadeve so povezane z zrelostjo. Dvajsetletniku recimo lahko govoriš o božjem načrtu ... in v najboljšem primeru bo dopustil možnost,da ta zares obstaja. Ko si starejši pa običajno skozi življenjske izkušnje začutiš, da si res le akter v tem načrtu. Podobno je z zadevo, o kateri je govora v zadnjih nekaj postih. Nekatere stvari se nam zdijo morda le teoretično mogoče, a ko ustrezno dozorimo, spremenimo način odzivov in postanejo nekaj običajnega.

Se pridružujem menju.