nosorog

Ne sam da je gužva. Se mi zdi, da s tem, ko imajo nekateri pretirano polna usta Boga, jasno kažejo, da jim ni pretirano jasno, za kaj v procesu materialnih inkarnacij gre. "Jasne" predstave o Bogu so lahko ovira, saj dajejo kalup za to, na kak način vidiš svet. Zadeva je podobna, kot bi naravo opazoval skozi barvno steklo. In (tudi) kle je point tiste Krišnamurtijeve misli o tem, kaj je zavestno delovanje, ki sem jo omenil par dni nazaj.

Hvala strelka. Ne vem sicer, kam meriš, a v tekstu lahko besedo kremen mirno zamenjaš za flint.

Jaz se pa z Antejevo mislijo strinjam in mislim, da je Ante eden redkih na forumu, ki jo bo znal razložiti (prepričan pa sem, da jo tudi butolog razume, sam mal draži Anteta).

Da se ti ljubi ...

Tegale ti pa ne verjamem. Knjige so pomembne že zato, da skoznje primerjaš svoje izkušnje z izkušnjami drugih, zato, da vidiš, do kam so prišli drugi in ti ni treba odkrivati tople vode ... Nisem Kabalist in nimam aktualnih informacij. Ampak mislim, da je vrednost človeškega življenja pogojena teritorialno, časovno in v odvisnosti od "lastnika" življenja. V Belorusiji je bilo npr. leta 1993 povprečno človeško življenje vredno 50 dolarjev. a ta denar si lahko naročil umor relativno anonimnega človeka.

Povsem mogoče. Nisem poznavalec smrduhovih del. Pred leti sem imel v rokah le Rdečo magijo, pa je nisem prebral do konca, ker ni bila skladna z nekaterimi načeli, ki se mi zdijo osnovna.

Niti verjamem niti ne verjamem. Dopuščam pač možnost, da je tako. Butasta. Jasno.

Mam doma en kamen iz bsanske piramide. Če b' si vsak dam odnesu enga, i moral tale tip kmal o čem drugem pet. (aja - mam doma tud kamen iz Drakulinega gradu - lalala) lalala

En namig - Smrduh (Crowley) je bil prepričan, da krščanstvo razume satana narobe. Zanj je bila to solarna falična energija, ki so jo včasih častili kot Šejtana; z njo se je enačil.

Unis, strašansko si me razočaral. Če se s čim, kar napišem ne strinjaš, sem pošteno pričakoval, da me boš nateral u kurac, mi omenil mamo in morebiti še koga iz familije. Ti pa takole; relativno vljudno. Fej in fuj. Spremembe so dejansko edina stalnica. Niti na tvoj kurcanje se člouk ne more več zanest.

Pravzaprav ne vem, ali bi se strinjal ali ne. Zanimivo - v enem pogvoru relativno pred kratkim, sem tud sam bleknil, da je dobro, da npr. krščanska religija obstaja, saj je boljše kot nič. Dejstvo je, da se v načinu življenja, kakršnega smo si zamislili, veliko ljudi počuti same in zaradi potrebe po pripadnosti rabijo neko "društvo". Poleg tega lahko v religioznih in drugih skupnostih slišijo nekaj o tem, da smisel življenja ni le preživetje in da življenje ni plod naključja. Ampak po drugi strani pa takšne skupnosti praviloma ne delujejo v smislu vzpodbujanja individualnih potencialov, ampak v smislu ukalupljanja, ki zamegljuje individualen pogled na svet. Najbolj žalostna tovrstna oblika so razni "mojstri", ki delajo s posamezniki (način, pri katerem je individualni pristop mogoč), a jim vseeno vbijajo v glavo "svojo" resnico. Jebi ga - med dvema slabima stvarema je na neki stopnji vrjetno sledenje takšnim in drugačnim leaderjem res boljše, kot pa biti "izgubljen v vesolju."

Nakladanje, ob katerem bi celo mici59 zardevala (oz. zardeval, prau kurc). Bi blo precej primerneje, če bi komentiral članek, ne pa avtorja.

Pred leti sem nekje prebral, da te hipnotizer ne more hipnotizirati, če ga gledaš skozi oči - torej, pogled imaš usmerjen v oči, a tako, kot da je gorišče opazovane točke nekaj metrov za njegovo glavo. Glede na to, da se en frend resno ukvarja s hipnozo, bom to ob priliki preveril. lalala

V novejšem času je najbolj znano delo doktorja svetovalne psihologije in hipnoterapevta Michaela Newtona, ki klientom s pomočjo hipnoze pomaga ozaveščati vzroke njihovih težav. Pri svojem delu je s hipnozo kliente uspel popeljati tudi v prejšnja življenja. Kot amaterski zgodovinar je preverjal mnoga njihova pričevanja, ki so se nanašala na prejšnja življenja in ugotovil je, da so imena oseb, krajev, opisi dogodkov in pomembni datumi, ki so jih klienti navajali, resnično ustrezali zgodovinskim dejstvom. Kliente je s hipnozo pogosto popeljal celo v obdobje med dvema inkarnacijama in ugotovil, da so si njihova pričevanja sila podobna. Pripovedovali so, da so bili kot nefizične duše združeni v skupke, katere so vodile izkušenejše duše, ki so jim skušale pomagati čimbolj razumeti izkušnje iz preteklih življenj in jih pripraviti na novo inkarnacijo. Prav nobenega razloga ne vidim za to, da bi se z dušam morilcev in umorjenih dogajal kaj drugega, kot z ostalimi dušami. Seveda pa lahko M. Newton verjameš ali pa tudi ne.

Zgoraj sem napisal, da ne obstaja nespremenljivi del tebe, ki bi izkušnje izkušal. Vsaka izkušnja vpliva na spremembo tebe, zato si ti izkušnja. Šele ko neko izkušnjo (strah ...) poznaš in obvladaš, si lahko do nje indiferenten, oziroma do takšne reakcije sploh več ne pride - strah je konec koncev tvoj odziv na zunanji dražljaj. In ideje, da je kdorkoli sposoben npr. stvari (dražljaje ...), ki sicer v nas strah povzročajo, sprejemati in odpuščati, ne da bi se ga pri tem strah dotaknil, a pri tem ne pozna narave strahu in za sabo nima soočenja z njim, preprosto ne kupim. Maš pa vso pravico, da misliš drugače.

Serpentin je kamnina, ki nastaja metamorfno s preoblikovanjem magnezijevih silikatov - npr. olivina, ki ga najdeš na Goričkem. Nisem ravno doma v nahajališčih, a verjetno so bila (ali so še) takšna nahajališča npr. olivina tudi okoli Ljutomera in so se potem preoblikovala v serpentin. Serpentinov je več vrst (antigorit, hrizotil, lizardit). Če je čist in rumenozeleno obarvan, mu pravimo dragi serpentin. Včasih ta preobrazba iz olivina v serpentin ni dokončna - mamo nekaj vmes med olivinom in serpentinom. Takšne kose prodajajo pod trgovskim menom kanadski žad, čeprav seveda z žadom nimajo nič skupnega.

Se mi zdi da mešaš dve različni stvari. Če si izkušnja, ne moreš biti nevtralen. Ko si "popolnoma noter" dejansko niti ne registriraš drugih stvari okoli sebe. Recimo - popolnoma se zatopiš v šahovsko partijo. To stanje poznajo tudi športniki. V neki tekmi je recimo tako "in", da ne registrira obrazov v publiki. V takšnih stanjih so tudi naše sposobnosti dejansko največje. Velja tudi za slaba čustva - če se strahu prepustiš, ga integriraš in mu s tem odvzameš moč. In to so vsi primeri, ko slediš sebi. Sledenje sebi pa dejansko pogosto povezujemo tudi z nevtralnostjo - ampak z nevtralnostjo do vsiljenih dražljajev, ki niso v skladu s tvojimi potrebami (reklame, ki ti skušajo v glavo vbiti kakšen moraš biti in kaj moraš meti, da si "in"), do slabonamerne kritike (da tvoja samopodoba ni odvisna od mnenj drugih, ampak da se zavedaš, da je tvoja moč v tebi) ipd. lalala

Pod odprtostjo razumem nekaj drugega. Da greš v vsako izkušnjo cel, da postaneš izkušnja, da njen energijski naboj popolnoma integriraš. Komi čakam, da uleti unis in nas vse skup u kurac pošlje.