mayan

The only way to get what you really want, is to know what you really want. And the only way to know what you really want, is to know yourself. And the only way to know yourself, is to be yourself. And the only way to be yourself, is to listen to your heart. I do, The Universe French toast every now and then might help, too.

Ena ful ful lepa pesem Neže Maurer (upam, da ni narobe, če je tu pri Vodnarjih.. ) Ne vem, kdo sem Ne vem, kdo sem, ne kakšna sem. Vsak, ki me sreča, me ustvari po svoje, zase - ko da je bog. Gledam to svojo novo podobo in ljubim človeka, če me je ustvaril dobro in lepo, in ga sovražim, če ustvari spako. Ljudje so slabi bogovi - njihova moč ne seže do jutri: človek odide, pozabi in mene ni več. Stopim se kakor voščena figura na soncu in ni ne sreče, ne žalosti, ne želja. Zgodi se, da pride še kdo in ustvari nekaj podobnega, kot je nekdaj bilo, ko sem verjela, da klešejo duše iz marmorja - tedaj zajočem nenadno, brez vzroka.

Projekcijo, ko v drugem ponavadi vidimo, kaj pri sebi najtežje sprejemamo ni treba tako absolutno zaobjemat - da smo to izključno mi, kar nas pri drugem moti. Če nas moti, je logika res, da je potem problem v nas. Je res, vendar lahko samo delno.. Do tega zavedanja pa vendarle moramo skozi proces oz. izkušnjo. Joan Borysenko je zapisala milejše tako da pušča prostor: "Tisto, do česar smo pri sebi najbolj nestrpni, vidimo zunaj sebe najbolj jasno."

Gledala.. danes pa je men ful lep film Fisher King ob 16:35, paše ob taki uri takole v nedeljo, prejšnjo je bil pa Sedem let v Tibetu..

Btw, danes je dan brez časa po Majih.., jutri Novo leto. I guess, ga mam jaz kakšen dan ali tričetrt prej..

Glede tišine... ena misel od De Della: "Tišina ne pomeni odsotnosti zvoka mapak odsotno jaza." Pa še ena od enga drugega: "Treba je slišati glasbo življenja. Veliko ljudi sliši samo disonance." Na tisti nasvet od nosoroga punci, ki doživlja panične napade, se spomnim večkrat, da mora biti nekdo doma, heh.. Simpatično. Pa ker je lih nedavni tut* o tem, ga dam sem: One of the most comforting thoughts of all, knowing that all roads lead "home." Even more comforting, is understanding that you never left. From all of us "back" home, The Universe Behold paradise, the Garden of Eden at your very feet, where all things are possible, your thoughts become things, and you are having one heck of a dream.... Pol pa ko tole preberem bi še šlo verjeti, če me ne bi begalo to, da velja to za vse, tud za Karadžiča npr., ki cel poduhovljen zgleda s tole čupo v tej starosti in se ne čuti krivega za svoje odločitve, ker je prepričan, da brez njih bi bilo še huje, in se mi resnično zagabi duhovnost in relativizem in vse.

Actually, it's not as if your angels can just drop everything they're doing and come running whenever you call for assistance, guidance, and love. You pretty much are everything they're doing. Before you even ask, The Universe Right now they're holding your hands, sitting beside you, reading as you read, twirling your hair, and wondering who's going to call who first.

just too beautifull..

Bučkin štrudl the best Naribamo bučke, jih posolimo, zmešamo z jajcem in kislo smetano, lahko skuto in dodamo kakšne nam ljube začimbe, zavijemo, še prej poškropimo s segretim maslom ali margarino in v pečico 40 min. na 200°C. (Lahko pa še prej naribane in ožmekjene bučke popražimo na olju in čebuli).

ma, enkrat bomo že prišli in there

Če smem dobronamerno, Ksenia - to je tud iluzija, da drugi samo o sebi razmišljajo po moje, mi pa o njih..., je pa vem seveda zelo resnično čutenje..., ni pa na kaj bit ponosen, če je misel in razmišljanje o njih prisila. Če pa ni, pa je ljubezen, ki bo najbrž tud sprejela, če oni na nas ne. In pa obrne se, a veš... Bi spomnila na lep odstavek Gibrana: Kadar ljubite, ne smete reči: »Bog je v mojem srcu«, temveč raje: »Sem v srcu Boga«. In ne domišljajte si, da morete usmerjati tok ljubezni, kajti ljubezen bo, če se ji le zdite vredni, usmerjala vaša pota. Ljubezen ima le to željo, da izpolni samo sebe.

a si bla tam ?

Toca's Miracle (two thousand)

uf morm dat, ker sovpada..

se zavedate, kaj pomeni stavek, da mamo preveč v riti?

daj shendlaj že ta tekst, pa daj mir..

đizs, kam sem prišla.. ampak dejstvo je.. tako čutim.. Ni ona..

Ljudi nas ni preveč, prostora je dovolj in še več, le človek en ne zna niti sebe sprejet, kaj šele drugega..

milsila sem na to, ko se narava huduje.. sicer pa je to nek sindrom pepelke.. da se narava huduje imenovano tako..

na naravo ne morš vplivat.. mali

najprej morš relativnost do popolnosti spoznat, mali.. pol se boš nehal jezit.. itak da noben nima tri čiste v glavi, ker pol ga ne bi blo..

quote tisto ta drugo, predvsem v tem smislu, ker miroljuben občasen mesojedec sodi v kategorijo oportunistov, ki gredo napej po liniji najmanjšega odpora. sam nikoli ne bi ubijal za lastno prehrano, če se pa že najde v štacuni, pa jebat ga, je že nekdo poprej opravil umazano delo, sam tega načeloma ne odobrava, ampak kaj čmo, če je že tu, pa dejmo pojest, ker je tako okusno. quote pa ni tak, al pa se mora pod nujno začet cenit linija najmanjšega odpora.. in pa, a ti ni še noben rekel da nikoli ne reci nikoli