Enkrat mi je nekdo dejal, da kako lahko pričakujem, da me bo nekdo razumel, če sama sebe ne razumem. Se vam ne zdi to logično? Valda je težko spustit pričakovanja od zunaj. Se mi zdi, xyz, da smo v takšnem dialogu v bistvu zato, ker želimo biti razumljeni. Ampak velik poudarek je - od sebe. Samih sebe. Po sebi kričimo. (Še poseben pojem je pisat v ta ekran in sploh ne imeti živega stika s dotično osebo). In vesolje je tukaj sočutno v toliko, ker razumevanja ne dobimo od drugje, da smo primorani sami se zastopit. Kakorkoli že. Se pomirit magari s tem, da se ne razumemo. Saj pa, a lahko kdo reče, da življenje razume? Jaz ne. Lahko razumemo koščke. Lahko le vemo za svoja dejanja, da smo dobro mislili oz. razumno postopali za nas. Za drugega pa ne. Ko pa pride do drugega, pa včasih naš pogled več tja ne more seči. Če naše razumevanje ni globalno in resnično znova. Zato po mojem komunikacija v prvi vrsti malo drugače poteka. Bolj iz sočutja. Govorim o stični točki - nevedenje.. Saj pa pred tem obličjem smo menda vsi enaki, kot je že nekdo rekel. Če pa že iz vedenja, potem pa še stokrat bolj sočutna bi naj bila.. Srce se vedno razume. Pa saj so že miljoni to pred mano rekli. In tud vem, da nekje v noči ali pred njo, morda ob zori, pa veste pri sebi, kako se imamo radi, četudi ne zgleda. Ampak včasih to več ni zadosti. Enostavno nekaj v človeku zahteva, da so tudi dejanja, besede in vse usklajene s srcem zmeraj.. Da več noče razumeti večne dvojnosti.. in zagovarjat dejanj drugih, kako se skriva za v vsakem ljubezen.. To je tud odgovor, zakaj eni več ne moremo pisat kar tako. In brišemo. In se učimo pravosti sebe. Uf, cel resen sestavek. Sploh ne vem kaj bi rada v bistvu. Pa tud neka strašna inteligenca me je zapustila. Ne znam biti srečna, to je. Mogoče sem srečna ko sem nesrečna. Zakaj ne? Saj ni nujno da si mazohist al pa slaba oseba zato. Kaj pa vem. Sem zmeraj strastno zagovarjala, da kao če bi nekdo imel možnost biti srečen, da bi valda to izbral, če bi lahko in da dela najbolje kot lahko. Zdaj močno dvomim o tem. Sreča je včasih lahko le smrt.