Kaj pa vem.. Jaz sem tud zmeraj rekla, če mi je kdo izstrelil: jaz sem ateist, da je to nekako nemogoče, če reče, da ne verjame v Boga, hkrati pa ga ima v obravnavi, torej vsaj neko predstavo o njem.. Ateisti bi ga naj ne priznavali al kako. Ne vem kje smo razčistili s mistiko, Antoninus Vsak v nekaj verjame, ker mora, dokler živi, tud če ne verjame, verjame v to trenutno da ne verjame. Po vsej verjetnosti je v depresiji, al pa onkraj upanja, kar pa že zveni skoraj kot kak razsvetljen človek, če seveda ima še voljo. Unis, za takšnega človeka držo kot si opisal oz. kako ga vidiš in mu rekel ateist, lahko komot vidim jaz tud nekoga, ki verjame v Boga. Mogoče se gre za mejo kjer nastopi že vedenje.. Četudi za vedenje da nič ne veš ali za vedenje, da nekaj pa veš in pač deluješ in delaš svoj del, ki ti je dodeljen (ali si ga dodeliš, ali je). Pač mogoče recimo ne razumeš recimo duhovnih zakonov katere nekateri poudarjajo.., ko pa jih vprašaš kaj so to, pa ne znajo povedati.. Vidiš pa lahko vseeno s srcem.. Si sam s sabo in s tem kaj pač rad počneš. Back to normal, je povedala ena zvedava štiriletnica svojemu očetu, da gredo ljudje, ko umrejo samih sebe... ane