mayan

boys of summer - don henley http://www.youtube.com/watch?v=zBkAKXigXRQ...feature=related

Siddharta - Naiven ples

aja, fant si. "Mah", isto velja

Nič se ne sekiraj, freewind. Naše srce je prepleteno iz drobnih nitk upanja drugih in tudi nas samih, zato zataji takrat, ko je vsega preveč. Vse kar lahko narediš je, da se sprejmeš tudi takšno, in potem deluješ v svojem delu kar misliš da je prav.. Le tako boš videla, da nisi zatajila..

Ampak point v tem štiklu je I don't wana hold you DOWN!!!..

Deep Dish feat. Stevie Nicks - Dreams Deep Dish - Say hello Tom Novy feat. Lima - Take it

Uf, ja, zmotla sem se . O prasili je pisal M. Kojc, ne o praspominu. Tule je en izsek iz knjige: Vsakomur, ki premišljuje, je jasno, da sila, ki je vse, kar biva, ustvarila in ki nenehno vse ohranja, mora biti (imenujmo jo prasila, različne religije jo imenujejo Bog). Njen izvor je za nas skrivnost. Nje same ne moremo nikjer videti, le njene učinke opazimo povsod. Ker je prasila vzrok in izvor vsega, kar je in biva, skriva v sebi najvišjo inteligenco in torej najvišjo duhovno moč, največjo vednost, popolnost, vsemogočnost. Je resnica, ki se sama ohranja in ki je ne more nič uničiti. Za naše človeške pojme je brez začetka in brez konca. Vse vidno, vse materialno, vse z našimi petimi čuti zaznavno se nam zaradi tega zdi kot pravo, obstoječe in resnično, vendar predstavlja le odsev idej prasile. Potemtakem vse materialno v resnici ne obstaja, vse duhovno pa je edino resnično, obstoječe in delujoče. Če pa prasila skriva v sebi najvišjo inteligenco in torej vsevednost, popolnost in vsemogočnost, sledi iz tega, da se v življenju nikakor ne more karkoli zgoditi brez volje prasile. Že besede vsevednost in vsemogočnost povedo, da je vse naprej določeno, saj je vendar tudi prasila v svoji vsemogočnosti in vsevednosti že v prazačetku (če ta sploh je!) morala vedeti, kaj se bo - merjeno po našem računanju časa - zgodilo v milijonih letih. Če sproža zdaj celotno življenje vesoljna prasila, tedaj sproža življenje posameznega človeka določen del prasile s tem, da ima ta del, kot omejen del prasile, svojo določenost. Natanko tako kot prasila v celem, je tudi ta omejeni del prasile, ki sproža življenje posameznega človeka, v svojem obsegu delovanja vsemogočen. Vse naše življenje je le odsev idej tega omenjenega dela prasile, ki je gonilna sila našega življenja. Ta del prasile, ki sproža posameznikovo življenje, ima torej svojo vnaprejšnjo določenost, katere izvedbo predstavlja prav življenje tistega človeka.

Stane, me veseli, da smo prišli do razloga.. Probaj ti ne uporabljati več te himalajske soli, jaz bom pa srečna :?) Deal?

janko?

sem pred enim mesecem (19.01.) med dopoldanskim spancem nekaj takega sanjala, in se zbudila z gnilim občutkom, kako so me vsi napizdli.. Kako lahko mama o svojemu otroku reče pamž in je carica?

The Cardigans - For what It's worth

hehe, saj ne veš kam te bo pir prpeljal.. zato, če si ozdravljen, bog ti pomagaj..

Zakaj jih ne bi mogel primerjati? Če te izkušnja spremeni, še ne pomeni da ne boš obstajal enako kot prej s prvotnega in pa tudi primerjanje kot kontrolor sčasoma skozi spreminjane odpade. Kot potreba seveda. Zato je treba najti v sebi in zbuditi tisti praspomin - M. Kojc je omenjal ga, sem se spomnila in po moje je zato tudi lahko govoril o misli kot spreminjanju, ker se je zavedal praspomina, ki je nekako večen, to pa se dejansko da skozi spreminjanje.. (praspomin ne kot nekaj zunanjega kot je Zemlja, kjer gostujemo in Vesolje, ki ga lahko vključno s tem planetom občudujemo vse kot nekaj zunanjega, temveč ga ponotranjit kot del sebe..)

http://images.elfwood.com/fanq/k/r/kristiina3/lumpi.jpg.rZd.117735.jpg I've already said yes I think

Eno je občutek majnvrednosti (tam jaz bolj vidim namišljeno spoštovanje in uvidevnosti iz strahu.., eno pa je zdrava ponižnost, ki se lahko kaže v vsem. Aja, ponižnost je predsoba vseh popolnosti - tudi prebrala. No, to bi rekla edino.. Ma ja termini. Sam ne bomo se vdali. (po psalmu tošeja )

Tu ti pa morm pritrdit, ker mah, prebrala sem; se mi zdi res: Ponižnost je pobotanje z lažjo, je nekdo rekel.

Nič ne mormo, razen da sodelujemo.. in ozaveščamo smrt enega fajn človeka.. Zato je kakršno koli pisanje o nemoralnosti pisanja o tem brezpredmetno razen za tistega ki mu je brezpredmetno.. Bluzim vem.. Mir sicer lahko dosežemo, tudi takega nerazumnega samemu sebi, samo če nimamo kondicije, nikoli ne bomo vedeli kaj mir je.. in pa recimo da zvemo, nam je tudi mir nepomemben.

I konw the feeling.. Nismo ne prve in ne zadnje blond, what's up in 2003? in nekaj pomembnega sem danes spoznala, pa se ne spomnim točno, kakorkoli res je to s karmo in vse in da vrača, sam zakaj za božjo voljo se men samo dobro vrača, da nimam nič energije več Kako naj se ustavim? Če se ne morm. Mislim kako pridobit E tako kot se spodobi.. Počasi. saj sem isto povedala.. ne vem kako dalje.. najbrž isto, kot je že rekel nekdo oz. vprašal: where do people go when they die? back to normal, I guess.. bom pa dala od drnovška to razmišljanje, pa me boli (kurac), če mi rečejo, da sem nemoralna, ker zdaj kao ne vemo, če živi še, ali ne, ali če več ne živi, ali še ne: Nemirni smo. Kaj naj storimo? Ustavimo se. In kaj potem? Zajemimo zrak, poglejmo okrog sebe. Kaj bomo videli? Trume ljudi, ki nekam hitijo, si močno prizadevajo, da bi nekaj dosegli. Trume nemirnih ljudi. Res jih vidimo. Skoraj vsi so taki. Kam tako hitijo? V nemir. Zakaj se jim tako mudi v nemir? Ker ne znajo biti mirni. Je to tako težko? Najtežje. Veliko lažje je vedno nekam hiteti, si za nekaj prizadevati. Težje je biti miren in nikamor hiteti? Težje. Stalno hiteče trume nas kar potegnejo za sabo. Potem še mi hitimo, ne da bi vedeli kam in zakaj. To pa je naporno!?Zakaj se ne ustavijo? Ker jih je strah, da bi bili sami s sabo. Bojijo se sami sebe? Ne znajo biti sami s sabo. Pa jih to hitenje kam pripelje? V praznino. V praznino? Vedno bolj prazne se počutijo. Bolj, ko hitijo in se trudijo, bolj jim življenje uhaja. In ostane praznina. Ampak saj kaj dosežejo, ko se tako trudijo!? Sama mašila za praznino. Trudijo se za materialne dobrine, za kariero, za priznanje, to pa je že nekaj? To so nadomestki za mir. Človek ni miren, če to dobi? Nemiren je, ko se trudi in hiti, nemiren je, ko skuša obdržati, kar je dosegel. Ampak saj je razumljivo, da se za to trudi? Ker ne zna drugega. Kaj pa bi lahko znal? Biti miren. Mar ne more vse to imeti in biti miren? Ne more biti hkrati miren in nemiren. Se mora odpovedati materialnim dobrinam, položaju, priznanju, da bo lahko miren? Ni potrebno, da se jim odpove, le navezan ne sme biti nanje. Če ni navezan je lahko miren? Če ni navezan na minljive materialne dobrine in uspehe, je lahko miren. Kako to? Ker si ne bo pretirano prizadeval, da jih dobi in ne bo ga skrbelo, da jih bo izgubil. Mir je torej važnejši od materialnih dobrin in uspehov? Veliko važnejši. Tudi, če potem nič nimamo? Imeli bomo svoj mir. Ga lahko imamo, če nič nimamo? Seveda, takrat nas ne skrbi, da bi kaj izgubili. Ampak potem težko živimo? Če smo nemirni, težko živimo. Brez prizadevanja in hitenja ni napredka? Kaj nam pomaga napredek brez miru. Današnji svet temelji na hitenju in prizadevanju? Zato pa je tako nemiren. Vendar se razvija? Vedno bolj neskladno in samouničevalno. Je lahko drugačen? Če smo mi drugačni. Kako drugačni? Če smo mirni in delamo dobro. Je to dovolj? Še to je preveč. Današnji svet je daleč od tega. Kaj naj storimo? Ustavimo se in zajemimo sapo. Nehajmo uničevati drug drugega in Zemljo, na kateri živimo. Nehajmo biti pohlepni. Dvignimo se nad svojo sebičnost in poglejmo okrog sebe. Ustavimo samouničevalno tekmo. Postanimo Ljudje. Tako.

Spet gledala Holy smoke

uau, dobro tole thanks

aijjjjja, zato. ok ja, res kakšno stvar lažje razumem v angleščini. hvala za razumvanje (lol spodnjenovozelandsko narečje)

Spet sem dolžna eno majhno opravičilo, če sprejmete, za tisti jebite se.. Ni bilo mišljeno tako, ampak drgač skoraj ne bi šlo, da bi se odpopala s foruma včeraj. Lep dan želim.. .

Love don't let me go

Lahko se.. Pol pa vidiš, da si navden junkie.. ker ne moreš umret..!!!! in drugi živijo.. potem pa fight.. samo kako to pa imamo menda cel lajf cajta. al kako?