Ksenia

preveč ozki model spredaj... ena noga gre leva pa s težavo...

mogoče je razlika v kulturi vsah? Koliko pa je ostalo prvotnih prebivalcev v obeh omenjenih kulturah na obeh območjih?

meni se je pa ustavila .... pa tko rada sem jo imela... jaz bom kr gobovo... bolj pospravljam večja bomba je tule... takšne se ne poznam. aja tista slikca zgoraj mi je ful všečna... čevlji, dala zanje 15 jurjev, pa jih ne morem nosit... bemu sunce

sem pa pomislila še na nekaj drugega - Indijanci, pozabljena kultura navade, svoboda... ujeti v naš svet, neprilagodljivi, z ognjeno vodo... rezervati, prisiljeno sprejmanje tujih navad... ne vsi, vendar dovolj tistih ki ne sprejmejo tega načina življenja, ne vsi, vendar dovolj tistih ki ne vidijo v prihodnost, katerim so mamila in alkohol vse... kaj občutim ob njih? kaj vidim? svobodnega divjaka, ki nikakor ne živi tako kot jaz, vendar mu zavidam.. in kaj še vidim, strto osebo kateri je zlomljen duh, kateri prevlada alkohol in nasilje... a ni nekakšne podobnosti tule? ne vem kaj je prav in kaj ne... se da v tem svetu živeti v sožitju? lahko sprejmemo tisto drugačnost o kateri sem govorila zgoraj... in ja Alef eni in drugi... se lahko Romi prilagodijo nam in mi njim? je Človeštvo že dozorelo vlogi strpnosti in toleranci? Težko samo ena stran doseže karkoli.... samo moje glasno razmišljanje... ampak vse bolj mi v glavi doni en stavek, meni zelo pomembne osebe - čim manj govoriš bolje je...

Astra, zelo odkrit in iz srca napisan post... mi je všeč sem že včeraj razmišljala če vsi govorite o istih Romih... in nekako se strinjam tudi s trditvijo da za vse veljajo iste pravice, vendar tudi dolžnosti... in za linčanje tud jaz nisem,... če se ne strinjam z njihovim načinom življenja to še ne pomeni da obsojam mamo ki ima umazanega ušivega otroka.... jaz sigurne ne bi tako, ona verjeto ne bi tako kot jaz... različnost... in tudi nekateri Romi želijo našega načina lajfa in naletijo na prepreke...

tako trenutno obdelujem prvo poglavje ...

uf kakše sanje danes.. ne spomnim se vsega - vem samo da sem bila na neki ladji, da sem šla po stopnicah v spodnje prostore z nekom. Da mi je želel nekaj povedat, nisem imela dobrega filinga...v enem kotu je bilo polno posode in zajemalk, vprašala sem ga, če tukaj jejo, nato se nekaj prizorov ne spomnim, vem samo, da sem ležala pod stopnicami (udarec sem dobila v glavo, menda sem padla) in da sem čutila, da ladja odhaja. občutek imam, da sem vedela, da je mala varna. Nekak sem prilezla ven izpod stopnic in kot na eni terasi med folkom opazovala ladjo, ki odhaja. Imela sem cilj, pridit peš domov. nahrbtnik, rokavice in gremo. Imela sem nekaj plastenk vode in jabolka. Šla sem mimo enih hiš, po pomoti sem zavila v eno, kjer sem padla.. pobrala sem se in odšla napej. Med temi hišami se je en možakar, ki je tud nosil nekaj na hrbtu pogovarjal z ostalimi. Zdelo se mi je da zaznam sledove mojega jezika. Ko ostaneva na poti sama, ga vprašam kje naj grem po kateri poti... Pa kako da govori moj jezik... razlaga mi, da ima neka ženska (žena, ljubica, sestra?) gostilno z dvema puncama ki sta natakarici... ne vem tole je bila kar konkretna zgodba, kot da ne delata ok al pa neki... nato pravi da naj se spuščam skoz po poti navzdol (tud ime gore je povedal). pridružila se mi je ena punca katero sem poznala, naj bi skupaj nadaljevali pot. ko sem moškega vprašala če bova v urih iz gore, je rekel nekje na pol... takoj sem naredila plan, v nahrbnitku imam plastek vode, nekaj sadja, cedevito. plastenk ne mečeva stran, zložila sem dežnik (od kje se je znašel ne vem) in adrenalinsko šla naprj. Njej se je zdela pa predolga pot. Hotela je poklicat domov. kar naenkrat so bile ob poti hiše... nikjer nobenega. Nato je ena ženska odprla. Telefonsko številko je s prsti pisala po olju ki ga je zlivala v posodo. Nikakor ji ni šlo... rekla sem da je ok. Dala mi je kos kruha s slanino, akterega sem zavila in dala v nahrbtnik... bila sem spet sama. Nato sem se prebudila.... v deželi sanj sem v drugo spet sanjala. Spet sem potovala, po hribu navzgor.... med nekimi fanti sem se z neko punco prebijala med koreninami... Občutek sem imela kot da ona vozi, ampak da ne zna... zakaj to vem, ker sem ji dajala navodila za vožnjo, ampak avta se pa ne spomnim... no in potem sem se dokončno prebudila dobro jutro... pogrešam hojo ane

zmenek je za menoj.... danes sem vsa neki trda...

v verzih pa nisem doma...

čveke Pikica hvala

všeč so mi vaše pesmi res... se spomnim ko sem jaz dolgo tega nazaj prejela vsak dan eno pesem, na list papirja z roko napisano...

zelo dobra punca si

aha... sej jaz tud razmišljam v katerem zvezku imam tisto zate...

men pa žgečkljivost... o kakšni meditaciji ve to ?

prevečkrat se igraš s seboj to bo ...

jaz sem s svojim imenom tule gor in slikca moja je nekje tule gor... in nekaj članov iz tule me pozna osebno... in za vsako svojo besedo napisano stojim, so me že spraševali kako da nimam določenih tem zasebnih na blogu - ker to sem in ne skrivam nič ...

jp

pa res mislite da Slovencev ne mečejo ven iz stanovanj in hiš zaradi dolgov? aja oni so pač samo krivi...

ok, a sploh preberete kaj je napisal tisti s katerim se ne strinjate? al vsak trobi svoje?

ne z delfinčkom Leoon, ker ni pomembno da razumete moje misli, pač napsiala sem kar čutim in to je zame dovolj...

jst sem pa v real lajfu ista čveka.... aja pa niste razumel kaj sem včeraj hotela povedat... nič hudega

tko, tibetančki so za menoj.... zdejle me čaka kup opravkov v dopoldnevu, nato pa une vaje... gremo dalje

jp

nič ni narobe s teboj

delfinčki no jst bi nazaj v lajf prav posebnega delfinčka a me da kdo v rit brcnit... nič se mi ne da- v knjižnico se moram spokat pa se mi ne da spreoblečt... sej bi šla kr v trenerki pa se mi ne da obut... fak stara spoki se na luft pa komaj sem noter prišla a, zeha se mi... aja tečna pa nisem več, menda.. pa lačna sem,...