Ksenia

oj astra kolk se zdejle sama seb smejim.... oz. tkole je bilo - zadnjič mi mami reče, da baje nosim preveč dekoltirane cunje (pri nas je bilo vedno kaj bodo drugi rekli in je na vsa mnenja ful občutljiva ) in mi da eno majčko črno, ful dober kroj ampak pazi to - dekoltirana ko sam vrag al pa sam na men tko pride jebote grem v tej mikici na pokopališče... sej smem ane

delfin zame predstavlja čarobnost, kot bi dovolil da vidimo nekaj magičnsoti... hkrati pa pvoezavo z nečim mogočnejšim kot si lahko predstavljamo... ob misli nanje se počutim skromno, majhno in se zavedam čudežev narave... želim ti pvoedat še to, tud če boš imela krizo, pa če boš popustila, zame si kar si in vedno bom poleg nekje si napisala da te je strah če je fant z drugo... a te je mogoče tudi strah ljubezni, pa razočaranja če bi se odprla trenutkom? polagam ti na srce - sprejmi vsajk trenutek in se mu odpri... povej kar čutiš. Nihče prav nihče ti ne more vzet kar čutiš in nikdar se ne sramuj povedat tisto kar čutiš. Včasih sem razmišljala če se teptam, ko povem svoja čustva in ne pričakujem odgovora, potem sem prišla do spoznanja. ne, ker na nikogar ne morem vpliat kaj čutim in nihče ne more vplivat name... in zakaj naj ne bi pvoedala kar čutim? v tem ni nič slabega... zakaj se učimo skrivat občutke?

kaj pa če bo z navdušenjem spremljala odsotnost

se spomniš Fate? torej fatiranje je čiščenje

pikica tale čas je normalen za te občutke... verjemi... veš pred časom sem navezala zelo lepo prijateljstvo z nekom in je po enem letu izginil kot kafra iz mojega lajfa... nato sem začela dušiti, in izgubila sem ga za vedno. kot bi bil mrtev, kot ne bi obstajala nobena možnost da vsaj en znak dobim od njega... in vedno že nekaj let mu pošljem v teh dneh sporočilo... tako si želim nazaj. zakaj, ne vem... nisem sposobna pustiti preteklost v preteklosti? mi ego nagaja ker se je poslovil brez besed? pojma nimam, vem samo da si želim ene same besede, da lahko nadaljujem naprej... mah ksenija, koza si

delfinčki sama imam tatu delfinčka... nič posebnega. Ampak ful čutim povezavo s temi bitji. Želim si, da bi enrkt v živo videla v naravi to bitje ponosna sem nate

med fatiranjem spoznavam, da je v meni še toliko neodkritega, da me čaka še toliko neosvojenih vrhov... Kdo sem - nekdo ki se je odločil da bo življenje užival... in del življenja je bolečina veselje solzde in smeh kdo sem - sem tudi mama, ki si želi, da bi uspela svoji mali pokazati, da je vredna vsega vendar skromna da je najpomembnejša vendar sočutna...

nekega odgovora da grem lahko naprej...

torej imaš občutek da nekomu ne delaš dobro (mogoče samo z mislijo) pa se mu odkupuješ? hm... np tega pri meni ni... sicer pa svojih dejanj ne jemljem kot dobrih dejanj temveč srečna sem ko osrečim... amen zakaj sem vprašala - ker se z določenimi občutki ki so vezani na preteklsot v teh dneh spopadam

sem najprej poiskala temo na forumu pa sem se odločila da ti namenim nekaj vrstic kar v blogcu. V teh dneh si se večkrat dotaknil moje duše, pa ne zato, ker je pač takšen običaj za ta čas, ampak zaradi tega ker sem v fazi odpuščanja... rada te imam in ni mi več žal, da si se poslovil brez slovesa, nič več ne trpim, ker ti nisem še zadnjič rekla da te imam rada... ker ne potrebujem tega, ker sva povezana... nekoč se zopet srečava, varuh moj

br jutr... sem že s sestrico kavo spila, sem ji jo nepričakovano v studio prinesla, pa vsi kupujejo rožice za tiste mrtve ki so jih imeli radi (ali pa tudi ne) no za tasta sem jaz en luškan aranžma iz lesa in suhega cvetja pred tremi tedni nabavila, za ata in mamo bom pa čez dva tedna... v teh dneh pa kupujem rožice za tiste ki so mi blizu in živi... jebiga takšna pač sem... in sem sestrico fulll razveselila s simpatičnim šopkom za domov... ugotavljam da imam točno na tale dan pa kakšen dan prej neko prav psoebno željo že nekaj let (pa sem v napovedi prebrala da je tako čist prav ) sem vzela kot prijetno spominjanje na nekaj... grem pospravit, pa stanovanje v svečke odet, danes je ja čarovniški dan... upam da se krvodajalstvo do večera umiri, ker bi res šla rada na aerobiko... če ne bomo pa pač v knjigo se zabubil... vmes še kakšno mineštrico skuhala zase, pa mogoče eno meditacijo. pester dan me čaka... naj bodo spomini ki jih boste danes obujali na ljudi ki ste jih imeli radi, lepi

ničveč ni težko pisat sem noter ane... zdej se pa zamisli in poišči tosto zadevo ki te je danes najbolj razveselila.... sej ni treba naglas. pa pojdi če bo težko vanjo

naj bo danes lep večer

vse ok? levčki spljoh vas ne razumem res ne in se niti ne trudim več, da bi vas razumela...

sem imela letos jst tud eno tiho željo za tole... pa se mi je želja realno pred mesecem dni umaknila, sem bila včeraj v mislih s teboj, pa še en moj znanec je bil med vami(no za njega vem).... upam, da bom drugo leto okusila tole... mogoče že prej krajše po našem mestu

http://teozofija.info/Alcyone.htm itak da imam

a ti Alan dans tud razmišljaš o sebi?

lahko pojasniš prosim kaj misliš zaradi česa?

mam veliko dečvo, pridem k njej pa pravi mami, kar pejt domov bom sama šla k zdravniku.... jp odraščamo hvala ti mystica

tole bi lahko bila zanimiva povezava... jaz sem včeraj bolj razmišljala v tem, da si recimo sama želim kakšnega presenečenja ali pa malenkosti... nsiem si še na jasnem. ma sej za dobro delo ne rabiš izgovora in nikdar ne razveselim nekoga z namenom, da bom anredila eno dobro delo, trenutek pač... včeraj gledava s prijatteljico rože, vidim da ji je en šopek všeč... obrne se stran in gre, avtomatično primem tisti šopek... le kdo ga je dobil nisem cel dan razmišljala pa tko... hvala delate dobra dela, meni postavljate prava vprašanja za razmišljanje, moje čiščenje

občutka krivde do koga?

jst bi tud če bi imela dnar šibam tamala je pri zdravniku ja utrujena sem pobož za vse ki niste ok

raki pa spljoh ne

sama seb sem smešna, ker grem vseeeno za vsak slučaj preverit email... haha, sem koza... ne počutim se bleščeče, pa bom že pregura tele dneve... tale krvodajalska mi ni čist nič všečna...