Ksenia

eno sobo sem ji odstopila jah, zdej pa mam očitno bom vsak dan dobila novo afirmacijo za čez dan, no sej tale mi je že všečna

vidim da je zbirka dopolnjena

očitno ji ni dovolj, da je dobila sobo v mojem domeku

1. zakon: zakon čiste možnosti 2. zakon: zakon dajanja 3. zakon: zakon "karme" ali posledice in vzroka 4. zakon: zakon najmanjšega napora 5. zakon: zakon namena in želje 6. zakon: zakon nevezanosti 7. zakon: zakon "dharme" ali življenjske dolžnosti

naš najhujši sovražnik je strah, včasih tudi strah pred neznanim

Ko te prosim, da me poslušaj, ti pa me napadeš z nasveti, nisi uslišal moje prošnje. Ko te prosim, da me poslušaj, ti pa mi začneš pojasnjevati, zakaj naj se ne bi počutil kot se, gaziš po mojih občutkih. Ko te prosim, da me poslušaj, ti pa meniš, da moraš nekaj narediti, da bi rešil mojo težavo, se mi izneveriš, pa naj zveni še tako čudno. Poslušaj! Prosim te le, da me poslušaš. Ne govori in ne deluj - samo poslušaj. Naj nikoli nihče ne pride k tebi, da ne bi odšel srečnejši in boljši. Bodi živ izraz Božje prijaznosti: prijaznosti na obrazu, prijaznosti v očeh, prijaznosti v nasmehu.

Kabalist, prebral si jo pa a? Kaj je bilo men všeč v knjigi - bitka za premoč pri energiji... sem potem spremljala pogovore na takšen način in sem pričela drugače gledat na vse... če lahko nekomu damo nalepko melanholist, lahko tudi drugemo zastraševalec ane... in se mi zdi, da je lepo razloženo da na to vplivajo drame v otroštvu in da to dramo nadaljujemo potem še naprej v življenju. Zanimiva se mi zdi ideja o pridelovanju zelenjave - in zakaj to ne bi bilo možno? Pa res, kaj se kaj dogaja s temi jagodami, ki zorijo v SLoveniji sedaj? Zviševanje energije, o tem se ne naklada samo v tej knjigi.... videnje aure, nič novega...ok, knjigo sem prebrala pred toliko leti, da se spomnim samo splošnega vtisa ter drobcev... sem pa prebrala tudi katero, ki je name naredila večji vtis, priznam... ja vem, zate je potrebno za duhovno rast delo delo delo.... in to točno določeno delo... in nekaterim je določeno znanje položeno v zibelko, srečkoviči a? ampak ne vem meni je duhovno zrel tisti člvoek, ki živi v sožitju z naravo, ljudmi, ki ne sovraži, katerega dejanja vodi sočutje in ljubezen, ki odpušča in mu je zamera ter maščevanje tuja... kateri živi v svojem notranjem miru... če bi to dosegla, bi dosegla svoj anmen, se mi zdi... ne rabim drugega... vse ostalo je zame raziskovanje, radovednost... včasih v kakšnem sestavku, v kakšni knjigi potrebujemo samo misel, stavek, da sem nam odpre novo obzorje... sej sem končala

pismo no, punca zber se.. dokler bo v tebi tak orkan pa vulkan ni šans, da najdeš energijo da to bolezen premagaš... kr neki gniješ, dokler boš razmišljala, da nimaš energije jo ne boš imela... sprejmi tole kot možnost, da odpočiješ telo in dušo... ajd k seb se spravi... smotka

želim ti, saj veš, VSE

Pikica, lepo da si pokukala malce tudi k meni zanimivo, kako v knjigah vsak vidi drugače ane... s prijateljico prebereva knjigo in nato se pogovarjava o njej, koliko stvari se jaz ne spomnim, ko ona govori in koliko stvari ona pojma nima, da jih je brala. Sedajle razmišljam o tem, kar si napisala, pa se ne spomnim (je pa res že nekaj časa, kar sem to knjigo prebrala). Men je v spominu ostalo to, da recimo na drugi strani tančice ni obsojanja, da dušo pričakajo ali prijatelji, vodniki, da gre po prihodu na drugo stran duša v neko osamitev, kjer si lahko ustvari kraj iz Zemeljskega življenja... da nato pregleda svoj lajf (kako se to laično sliši), zapolnila sem si, oz. tko fajn mi je bilo napisano, da so skupine duš, ki so bližje ter da so prostori tam kot razredi... mogoče sem tule kaj pomešala... pa spomnim se, da sem Pujso nekaj časa dražila z zastavicami:) ane Pujsika? to je bilo nekaj, kar bi lahko resničnod ržalo... recimo da se z nekom tam dogovoriš za srečanje tule in po čem naj bi ga prepoznala in nato spomin na dogovor zbledi, ostane pa tisto nekaj kar, hm.. Nekatere pritegne nasmeh, druge dotik .... sem razmišljala če imajo fantje kateri so moj srček spravili v hitrejši pogon kakšno skupno značilnost in sem ugotovila da... zanimivo je tudi to, da v vseh mojih zgodbicah ima fant tisto zastavico, nenamerno spontano napisano... sej mogoče sem tule prepletla obe knjigi, mogoče sem tudi kej po svoje spisala, ker je res že kar nekaj let od branja tko da... uf sem naložila

hvala Coci

jutrček

razumem grem ninanana :xx!:

sej se mi je zdel, da betica... tnx, ok resno vprašanje, če oči opominjajo nase zaradi sinuskov - torej ležim z zeljem na glav? sej so me že navajeni... tko počakam nekaj, potem pa nazaj v psoteljo... da bi jaz imela potrpljenje :xx!:

čaki - kečka kuga pa je to? in kako naj smetlikin obkladek si sčaram? ja sej, sem že večkrat povedala svoj moto - ko sem grem, se grem orng. Tko odnosi so v k...., keš itak ovink nardi okrog mene, zdravje - a moram omenjat, ostalo je še nekaj prijateljev, ti so biseri... zdej pa res sam še gor, ane????????????????????sem danes rekla eni dečvici, ne govorim več, kar rečem se uresniči.... evo, čas je zame (podrobnosti niso za v javnost) ja kje pa je šefica upam,da je ok

Nov človek postaneš, če strmiš nad svetlobo vsakega jutra; če si srečen, da tvoje oči vidijo, tvoje roke čutijo, in da tvoje noge lahko tečejo; če poješ od veselja, ker tvoje srce bije. Prenovljen si, če se zavedaš, da živiš; če veš, da se danes začenja prvi dan v nizu tistih, ki so ti še preostali v življenju. Prenovljen si, če s tistim pogledom gledaš na ljudi in stvari, če se še znaš smejati in se veseliti čisto navadnih, drobnih cvetic ob poti svojega življenja.

hvala vsem

Zrla je v zvezde in premišljevala o tem, koliko časa je minilo, odkar se je prvič spraševala o obstoju duše. Smo vsi le skupek atomov ali se v nas pretaka neuničljiva energija? Je to povezava s preteklostjo, prihodnostjo in sedanjostjo? Je to ključ, ki ji v življenju manjka, ključ, ki ga išče. »Sem jaz res le to, kar vem, ali se v meni skriva bogastvo, ki ga šele odkrivam?Bom kdaj našla svoj pravi jaz, bom lahko tisto, kar sem v resnici?« Te misli so se ji zadnje čase pogosto vrivale v zavest. Uživala je v odkrivanju neznanega, pozabila je na bolečino in že v preteklosti je imela občutek, da so ji stvari poznane, da jih je že doživela. Rada je ležala v kadi, v topli kopeli in v soju sveče razmišljala. Po glavi so se ji podili utrinki. »So vse le sanje, želja ali spomin? Je to preteklost, prihodnost ali le privid? Je tudi ona v drugi razsežnosti, je možno obstajati v dveh svetovih sočasno? Obstaja sočasnost? Se lahko spominjaš prejšnjih življenj? Je noč pravi odgovor, dajejo zvezde pravo pot?!« Včasih je imela občutek, da so določene misli spomin na preteklost ali na prihodnost. Kaj je življenje? Kaj je zaprto v skrinjici in kje je ključ do spoznanj? Čustva. Globoka, plitka, resnična, navidezna. Življenje je samota, svoboda. Vnaprej določena sestavljanka. Delčki usode, ki tvorijo celoto. Misel, dejanje, utrinek, obžalovanje, hrepenenje, jeza, upanje, sreča. Življenje. Prvi vdih in poslednji izdih, zaključena celota, zaključeno dejanje umetnine. Padci in vzponi, učenje, napake in odgovori. Največji čudež – rojstvo in hkrati smrt. Zaključen krog. Smo na svetu vsi le zaradi naloge, da uspemo, se učimo in občudujemo? Je vse že vnaprej določeno? Spomini - on! Tih, v ozadju, sramežljiv, na videz nedotakljiv, a v določenih trenutkih samo njen. Prinašal ji je bolečino in radost, smeh in solze. Prinašal je življenje. Dajal smisel trenutku, povzročil misel. Ljubezen, gibek cvet sončnice, ki se obrača proti svetlobi in daje upanje, upanje v izpolnitev naših sanj. Hrepenenje, združitev dveh duš, ki se iščeta in končno najdeta. Se iščeta le dve duši, ali smo vsi povezani, smo vsi eno? Je to smisel bivanja? Kako odkriti namen bivanja v tem času, kraju? Obstajata kraj in čas? Je to resnično življenje ali so le sanje neke duše? Je občutek, ki te včasih spreleti, da nisi na pravem mestu ob pravem času, le dejstvo, da si se nekoč bolje počutil v svoji vlogi? Verjela je, da je vsako življenje le vnaprej napisana igra in da smo v njej vsi glavni igralci. Sami smo si napisali pot usode in ničesar ne storimo naključno. Nobena oseba, nobena misel ni v našem življenju naključja. En trenutek z njim, kot zaključen krog, življenje. Ukraden trenutek, kot prvi let orla, ki odkriva neznane vrhove in zanj neodkrite planote. Le lebdi nad pokrajino in jo občuduje. Nato krožno zaključi raziskovanje in se vrne nazaj, v znane vrhove gora, hkrati pa hrepeni po neodkritih daljavah. In prav takšni so bili njuni trenutki. Neponovljivi, neprecenljivi in kar je bistvo, so njeni, samo njeni utrinki življenja. Sanje. Kaj je resnica in kaj domišljija? Čas, neskončen, neminljiv. Saj trenutek je večnost in večnost je drobec ujet v mavrični svetlobi. Mavrična svetloba. Povezava z angelom iz prejšnjih življenj, kar pa nista vedela. Njen trenutek je postal večnost, ko je zrla v njegov obraz, miren, nežen, na trenutke otožen. Zopet čustva. Globina deroče reke, polne pasti, a vendar ta reka ostaja mirna. Vsaka reka ujeta v strugo teče svojo pot. Kot naše življenje. Jutranjo meglico, prvi žarek, ki obsije hrib, smeh ptic, spremenimo v breme, v vsakdan, ki je za nas le podoben prejšnjemu. To želimo, pred strahom prevlada udobje, ki ga povzroča neznano. Nekje v globini duše pa vemo, da si le - ta želi odkrivati, raziskovati. Ostajamo v svoji lastni senci, predamo svoj list življenja vetru, ki ga vrtinči. In obžalujemo. Smo egoistična in sebična lupina, ki ne želi, da se njeno jedro, njen diamant sklesa in se prikaže v vsej svoji veličini in lepoti. In krivimo druge. Zakaj? Mar ne znamo sprejeti trenutka? Ne, ne znamo uživati v trenutku, ki nam je dan, temveč razmišljamo o tistem, ki je že preživet, ali o trenutku, ki ga še ni, in mogoče niti ne bo prišel. Sklenemo še en krog življenja, krog trenutkov. Nato pa razmišljamo o njih kot o najdragocenejšem zakladu. Vsaka duša je lahko vse tisto, kar hoče biti. Vsaka misel je vendar življenje. Ljubezen, strast, ponižanje, globina in plitkost. Predanost, zavezanost in beg. Beg pred občutkom moči in nemoči, postavljeno na tehtnico. Ko skrene s poti, duša joče, na ves glas, tiho v sebi. Noč. Odgovor, danes, jutri ali včeraj? Ni pomembno, prišel bo kot zvezdni utrinek in pripravljena bo nanj. en delček iz mojih zapiskov

hm, še kar nekaj podobnih knjig je...

kaj pa če je vse to res? zastavice, če dobro pomislim, bi znalo to o zastavicah držat... Knjigi s katerima sem pričela raziskovanje življenja

marsikateri naslov knjige mi je ostal v spominu, med njimi tudi ta... V Auri so zapisali tole: Avtorica številnih zelo branih knjig opisuje v tem delu - v mistično biografskem romanu, véliko saroegipčansko posvetitev in podaja izbor naukov visokega svečenika Ptahhotepa, ki osvetljujejo skrivne zakonitosti univerzuma, človekove duše in usode. Bralec najde v knjigi presenetljivo bogastvo misli, doživetij in izkušenj, ki zajemajo vsa področja mistike in pojasnjujejo zakone karme in reinkarnacije. Elisabeth Haich je uspelo v tej knjigi, v kateri se prepletajo biografija, roman in mistični nauki, podati zanimivo, pisano paleto misterijev posvetitve, katerih globoke skrivnosti od nekdaj spodbujajo človekovo domišljijo. spomnim se da mi je bila všeč razlaga nastanka piramid, zgodba sama, veliko stvari mi je bilo domačih...

Knjiga, katero z veseljem priporočam v branje... Jaz sem Največji čudež na svetu, kaj pa ti

vsa dela, vključno s knjigo Druženje z bogom V knjigah se dotakne pisatelj in njegov sogovornik vseh vprašanj - o času, vesolju, kaj se zgodi ko umremo, politiki, spolnosti, denarju... Tole mi je všeč : mišljenju in ravnanju bo treba veliko modrosti, veliko poguma in veliko odločnosti. Zakaj strah vam bo še naprej jemal voljo in vas prepričeval o lažnosti teh načel. Strah se bo zajedal v samo srčiko teh veličastnih resnic in jim nadeval podobo puhlosti. Strah bo pačil, preziral in uničeval resnico. Zatorej bo Strah vaš največji sovražnik

nadaljevanje.... Torej stojim na postaji, kaos v meni, vulkan čustev, hkrati pa mir. Kako neverjetna sem, če kdo lahko občuti vse in nič istočasno v sebi sem to jaz. Na koncu postaje opazim klop, počasi se napotim proti njej. Na licu začutim sončni žarek. Ja lepo je življenje, če ga opaziš. Trenutki, če ne spolzijo mimo, trenutki, ko te poboža sončni žarek. Sedem na klop in opazujem vrvež okrog sebe. Vsi zatopljeni vase, v svoje prijatelje, občutek imam, da sem nevidna. Prvi vlak, v meni ne prebudi ničesar, pripelje in odpelje. V tistem trenutku se ukvarjam z iluzijo, kateri rečem ljubezen. Drugi vlak, čisto na kratko ujame mojo pozornost. Ne zanima me, še vedno sem v svoji iluziji. Ustvarjam film v svojem notranjem postajališču. Vstanem in grem… Čez nekaj tednov se vrnem, v sebi čutim, da se postajališče prazni, da nekak vse poteka drugače, pogrešam tisti kaos. Bil je omamen, držal je mojo pozornost na enem kraju. Sedaj ni ničesar, kot bi obstala v nekem mrtvilu. Sedem na klopco. Vlak, opazujem ga, razmišljam kam pelje, opazujem obraze ljudi na njem… ostajam nevidna. Sedim, minute, ure… opazujem prihode in odhode vlakov. Ne zaznam sončnega žarka. Potrta sem, želim si na potovanje, na brezskrbno potovanje, brez cilja, tam kjer me čaka nekaj domače a vendar nekaj, kar bi dalo smisel dnevom… Želim si brez prtljage svobodna stopiti na vlak, sesti na prazen prostor, nasloniti glavo ter si dovoliti presenečenje na kocu poti. A vendar ostajam tu, v znanem okolju, med znanimi tujci. Ker si ne dovolim, ker ostajam na tiru, ki ne pelje nikamor. Odidem, nekako mi ni potrebno več iskati miru v sebi. Ostaja prisoten, včasih imam samo občutek, da je potrebno samo zavedanje preusmerit in nič drugega. A hkrati se pojavlja praznina. nadaljevanje sledi, ko bo/če bo nastalo...

ja Conti prav imaš, samo ne v naše hribe Amis,hvala... to si tudi jaz želim... sem na forumu poiskala en delček zgodbe iz preteklosti... 27.januar 2003 Župan Zagorja je na upravo družbe.... Trbovlje naslovil pismo, v katerem protestira proti nameravanemu sežiganju odpadkov. Občina Zagorje ob savi nasprotuje vsakršni obdelavi odpadkov v cementarniških pečeh... Odločno proti sežigalnici (delček iz teksta) Konec aprila, v času, ki ga je zaznamovalo predvsem vstopanje v EU, so krajani Ravenske vasi upozorili izviren protes proti cementarni in slovenski okoljski politiki:na neki kmetiji so posadili 25 bukovih in smrekovih sušic iz gozda nad cementarniškim dimnikom. Okoljskemu ministru so očitali, da je cementarni dovolil sežig dobrih trideset tisoč ton odpadkov brez njihove vednosti, vodstvu cementarne pa so očitali zavajanje in sprenevedanje. Podprli so vodstvo zagorske občine, ki nasprotuje projektu, in se čudili podpori, ki jo je projekt deležen na trbovljski občini…. Civilna iniciativa za zdravo okolje je ministru odpisala v drugi polovici junija, ko se je število podpisnikov pod peticijo povečalo na skoraj 2400.Ponovili so prepričanje, da je med odločitev, da dovolijo sosežig naravnih odpadkov, nepremišljena in škodljiva. Med argumenti nizajo ugotovitev iz meritev, ki jih je okotobra 2002 in decembra 2003 opravljal Zavod za zdravstveno varstvo Maribor. Te so pokazale, da niso močno presežene le vrednosti za žveplov dioksid, ampak so izredno visoke tudi emisijske koncetracije ogljkovega monoksida in skupnega organskega ogljika, da je bila leta 2002 pri manjšem izpadu elektrofiltra za skoraj trikrat presežena dovoljena mejna vrednost talija, ki spada med kovine iz prve nevarnostne skupine, opozarjajo na povečanje emisije bezena, ki negativno deluje na kostni mozeg, lanske meritve pa so pokazale tudi emisije dioskinov in furanov. Svoj ugovor so zaključili s pričakovanjem, da boste o naših pripombah razmislili, obstoječo odločbo razveljavili in v bodoče spodbujali ustvarjalnejši razvoj zasavja. Ne podenjujte Zasavčanov, ki smo gospodarsko obuboženi, socialno šibki, nismo pa umsko prizadeti! S prižiganjem sveč proti sežiganju odpadkov 29 oktober – Upravna enota Trbovlje je pripravila javno obravnavo o gradbenem dovoljenju za rekonstrukcijo obstoječe kotlovnice in za ureditev deponije za odpadna olja in maščobe. Množična obiskana javna obravnava se je sprevrgla v razpravo o okoljevarstvenih temah, v njej pa so bili najbolj kritični krajani Ravenske vasi, predstavniki Občine Zagorje in člani Civilne iniciative, ki se predstavlja kot združenje dobronamernih ljudi, ki nam ni vseeno, v kakšnem okolju živimo in bodo živeli naši potomci in kakšno razvojno pot ubira naša regija. Z različnimi akcijami bomo na miren in dostojen način zahtevali, da se v tem, ekološko že prizadetem okolju, v bodoče sprejemajo le takšne gospodarkse in politične odločitve, ki bodo prispevale k višji kakovosti življenja... Delček nagovora v knjigi Zagorje 2004 - uprli smo se sežiganju odpadkov v sosednji občini, ker smo zavezani prijaznejšemu odnosu do okolja in ljudi. pri tem znamo pomesti tudi pred domačim pragom - mestno toplarno, ki je prekomerno onesneževala ozračje, smo prenovili na način, da so zdaj izpuhi škodljivih snovi minimalni... In delček podatkov iz začetka leta: 15.01.2005 8:00 4 - 15.01.2005 9:00 1203 - 15.01.2005 10:00 58 - 15.01.2005 11:00 2 dopustna meja 380, da osvežim....