Ksenia

upam, da bo se situacija pri trudiju razvila tako, kot je zanj in za vas najboljše... Pujsa, hvala za lepe želje Ribica prosim da malce zdravilne energije pošlješ tudi k naši Mateji in vsem ki jo rabijo... Sončk, vse bo ok, boš videla

tko, sem v pižami in do nadaljnega je to moje dnevno in nočno oblačilo. Pojem juho in grem v posteljo... mogoče še kaj blogec pod drobnogled vzamem, neki bi drugače naredila, pa ne znam :xx!: pa sem trmasta... pobož vsem, ki rabite

Amis, upam, da ti bo všeč

hvala ti, ja preteklost...

hvala Bobnar

Kaj je tisto, kar nas pri drugih najbolj moti? Zakaj nas prizadenejo iste reči? Avtorica pravi, da je to naša temna stran - tista čustva in osebnostne lastnosti, ki se jih v sebi najbolj bojimo. Ste sposobni pogledati svojo podobo v ogledalu in ji reči tisto, kar pri drugih najbolj sovražite?

morje, kao Pag, samo je bilo jezero... ena punčka me je za neki prosila (denar al neki) sem odprla eno škatljo in notri polno zelenih kamenčkov, fullll lepih, drobčkenih (smaragdi? mah ne vem neki ful)... sem iskala premetavala tisto, na koncu sem ji celo pest dala... vem da je ob obali nekdo šel z menoj, me tko za rame držal in sem čutila fulll domačo energijo... nato smo se s kombijem peljal hm nekaj gor, kao v mesto, sem dala torbo zadaj prijateljem, ker sem se bala da bi mi kdo od teh spredaj vzel tisto škatljico... no na poti navzgor je tale kombi postal ogromen, sploh ni bilo videti ne konca, na začetka... in jaz sem razmišljala kaj bom občutila ko se bom pripeljala na mesto kjer smo doživeli prometno nesrečo... mislim da je bil to samo delček sanj... lep dan želim vsem Sanjalcem...

a se men sam zdi, al jaz res nisem videla nikjer gumbka za komentiranje... torej, čarovnička haj

o kaj vidim šibam jst k enmu fejst dečku v beli halji, potem pa prebrat kaj ste vi spisal, pa kaj ste prevedli, zlati ste

hm Kapica, sej ne dvomim v to, ampak dokler ne bom na drugi strani tančice, ne bom upala nikdar rečt, tko je in nič drugače... mene fulll navdušuje njegovo znanje, pa se mi poraja vprašanje - koliko on potuje po drugih dimenzijah ... kabalist, sej te ne opravljam... sam čudim se

vedno znova presenečena kako si prepričan da je samo tko kot ti misliš in nič drugače... škoda da nimam jaz takšnega spoznanja o življenju, pa da še vedno raziskujem, kdo sem...

moje celo življenje je mičkeno metaforično... sej dodam še nadaljevanje tegale, za naprej kaj bo tule pa pojma nimam...

hm, upam, da ne bo to zimo podobno stanje tule pri nas (niti kje drugje), kot je bilo v preteklosti... in da ne smetim s temle po forumu, bo tule vse kar me bo zdrmalo...

a ni zanimivo, da se to dogaja v naši bližini? Sem z zemljevidom v rokah sedela ob knjigah, ker me je vedno na poti proti Plitvicam en hrib še posebno privlačil, oz. tisto območje.... Vsekakor nekaj zanimivega...

Zamislite si, da držite v roki nit, in če ji sledite, vas vodi, kamor morate iti. En konec niti je pri vašem viru - povezuje vas z dušo. Nit vodi v neznano. Ne morete spremeniti dejstva, da neznano leži pred vami, naj se še tako trdno oprijemate preteklosti. Življenje je kot vožnja v avtomobilu z vzvratnim ogledalom in opečnatim vetrobranom; gledanje nazaj vam ne bo pomagalo peljati naprej."

delček iz knjige "Konec koncev res ni razlike,"je odvrnila."na koncu vse poti vodijo k istimu cilju. Toda ena od teh poti morda vodi v zeleno dolino, druga na kamnit vrh in tretja v temen gozd. Ne moreš zanesljivo vedeti, kam te vodi določena pot, a vseeno se moraš odločiti." in še "Ena izbira vodi na s soncem obsijano pot, druga do zaprek in prizkušenj, ki te učijo in jačajo, tako da nam vse stvari služijo, vsaka na svoj način." zadnje "Dokler ne spoznaš, da imaš moč reči ne, ne moreš zares reči da. Svojim odnosom. Svojemu delu. Svojemu življenju. Čemurkoli. Ni ti treba čakati, da bi naredil pozitivno, opogumljajočo spremembo. Ni ti treba hoditi v šolo, ni ti treba iti v vojno, ni ti treba hoditi v službo, ni ti treba biti poročen in imeti otroke ali početi, kar drugi pričakujejo ali želijo od tebe. Ničesar ti ni treba storiti. Le zavedaj se, da ima vsako dejanje ali nedejanje posledice, in da si s pripravljenosjo sprejeti te posledice pridobiš moč in svobodo, da si izbereš, kdo si, kje si, in kaj boš storil. Potem se življenje iz obveznosti spremeni v blagoslovljeno priložnost. Potem se dogajajo čudeži." Definitivno knjigica, ki jo bom nekoč imela na svoji knjižni polici. V roke mi je prišla v trenutku, ko se v meni poraja tisoč vprašanj, ko že sama razmišljam o poteh, o mojem notranjem boju in tu sem spoznala, da je predaja zelo dobrodošla v življenju, torej knjiga, ki mi jo je nekdo položil v roke, kot odgovor na moje prošnje. hvala

si že ugotovila ane

ko boš pisala nov vpis, imaš okenček za naslov, nato pa za kategorijo in izbereš v katero...

Stojim na postaji, bog ve, koliko časa že. Brez občutij opazujem svoje misli. Stojim. Mogoče minuto, mogoče ure… Brez čustev opazujem pot svojih misli, zdi se da je v meni tudi postajališče – zmede, čustev, reakcij, želj, nedelovanj. Če bi le našla pravo signalizacijo za usmeritev vsega tega. Haha, ureditev kaosa v sebi – enkratno ane… No in tule naj bi bilo če bo nekaj bluzov oz. razmišljanj ki nastajajo v meni...

nič nisem rekla ja galerija, ker pojma nimam kaj galerija sploh bo... itak da, je pomenilo, da itak da bom spet nekaj nakazala za moje bluzzzenje, mimogrede, včeraj si je moja punca kupila kartico za neomejen dostop na Bar (naj ima, čeprav se bliža h koncu ) torej ne bom cene pisala, ampak neki keša zato da lahko gleda, poanta tegale - no jaz pa bluzim, ustvarjam ali pa smetim tule.... evo moj čas da okice zdržijo na rač. se izteka :xx!:

itak da sem rekla da nimam kej pisarit v blogec a ampak pripravila sem ga pa vseeno - nikoli ne vem kakšno razsvetljenje me doseže

še ena jamrajoča tuki... ej spala nič, sej štekam prehlad, pa kašelj, kihanje smrkanje blablabla ampak jaz imam žerjavico v očeh (ja sem na računalniku ker je čisto isto kot če bulim v strop, zdejle grem itak ležat polnkufersamasebe, če mižim še bolj tista slama iz glave v oči tolče) podočnjake pa do sredine lic ampak to rdeče, zatečene - solze mi kr tečejo... mi je mami ponudila, da mi vzame vse za zlikat, ampak tolk trmasta sem pa še zaenkrat da bom sama, če ne danes pa jutri... pa še mojemu ni to delo odveč (sam ga ni doma). nič ne morem več pisa, grem, lepo nedeljo želim...

O glej super slike, najbolj mi je v okice padla prva in predzadnja nemevprašatzakaj

no bomo videli kdaj se bo drama ubogega jaza končala dobra taktika fant

hihi kmetica bo tole itak brala tko da ni bilo tole nobeno zagrizenje v vabo , seveda da vem da si se hecala tko da tko zdej pa res grem v deželo sanj