Ksenia

Irena, danes bi praznovala 35 rojstni dan, hvaležna sem za najino prijateljstvo. Bila si prava prijateljica. Rada te imam, pogrešam najine pogovore

in na mojo situacijo, kaj pravijo

zakaj ne?

Audi, trenutno preživljam najhujše čase svojega lajfa in verjamem da me bo rešil čudež, le ta me lahko... drugače bom sikala šotor za dve osebi, dobro da je zunaj topleje... in vedi, da preberem vse kar napišeš, kar mi pošlješ ampak, na nek način sem rakica ins em se malce zaprla v svoji bolečini... verjamem v to da mi bo uspelo ta problem rešit, čeprav še vedno iščem možnosti... in vedi, d aje najino prijateljstvo, kot tudi prijateljstvo s pujso dragoceno, ampak nimam moči pojasnjevat, ker vem, da sem za stanje kriva predvsem sama ... ali pa tudi kdo drug, ampak sama v toliko ker nisem bila pozorna... v bitki sem pa sama... oprosti mi, če se počutiš odrinjeno, vendar v tem trenutku sem sama sebi odveč, ker ne najdem tiste čarobn paličice (da mi je zadeti na lotu)... delujem v pravi smeri, ampak stvari me prehitevajo, za tedne

gnezdo, zmaj ne spi... včeraj dobila eno najzoprnejših pošt kar jih lahko člvoek dobi... uresničil se je moj strah (potem pa naj kdo reče da vesolje ne deluje - nekaj časa nazaj sem samo o tej možnsoti premlevala, ko sem prepustila vranca, je bil očitno zapis v vesolju no upam, da sem ga z kasnejšim razmišljanjem omilila in da mi tole uspe rešit...) mislite kej name tja do torka... jst bom pa delovala in delovala in delovala... upam, da mi zadevo uspe rešit čeprav če ne bom pa iskala drugo varianto, mi je všeč ko nisem padla v jok ampak takoj ukrepala... mogoče je pa celo dobro da mojega trenutno ni... naj se vam anredi lep dan, sama bom pa mal vaše škorpio energije vzela iz gnezda

čestitam

in kako veš kaj je ON v tem mestu bil v času življenja... zadnja misel mi je pa nesmisel in ne ne mislim več tule se it pink ponk... veš tudi tvoj pogled je pravi.. ampak na tvojo nesrečo je moj tudi.. v bistvu sem ponosna na to, da čutim tako kot čutim...

bom še jst neki napisala... danes je naše mesto ustavilo čas... danes je v našem mestu energija ljubezni, ne čutim tega samo jaz. Danes je v našem mestu spokojnost. In Alan svet je takšen kot ga vidiš...

zmaj se javlja v gnezdo kolk je toplo... čepav sedajle tko čutim določene energije... zanimivo... sem razmišljala kaj to je, mravljinci po celem telesu, glavi... lahkotnost... pa ugotovim, v tem trenutku je v mojem mestu energija skoncentrirana... ko sem šla domov so bili gospodje v modrem, pa ljudje na hribu nad pokopališčem... danes v mojem mestu prevladuje energija ljubezni in spokojnosti... naše mesto je ustavilo čas.... ne bom šla nikamor v bližino, doma mu bom namenila meditacijo... naj počiva v miru v naslednjih dneh pa ga obiščem... in prijateljico, ki bi jutri praznovala r. dan

kaj si našla

hvala...

pogumno stopaj naprej

jočem... redek trenutek moje nemoči... vprašanje - naj se umaknem?

šit... sovražim te trenutke nemoči...ok vem da pišem samo kadar me za urico ali dve preplavijo občutki osamljenosti, hrepenenja... vem da sem 99 % v svojem jedru, ampak tale en procent je toliko hujši... ker vem, ker razumem a si vseeno želim... fakkkk

pozabljeno

http://www.youtube.com/watch?v=mwbPCJTgfRQ

uuu tole je nekaj zame

vidiš men je bila poleg tvoje pesmice všeč tudi tale http://www.rtvslo.si/ema/content.php?id=31395

in kaj je storil?

a dej v eni drugi temi pa viješ z očmi a mi lahko razložiš v čem je razlika?

vesela zate in malo manj zase (vsaj odkrita sem ) torej ko dobiš kaj podobnega za prodajo pomisli name (tule ti je namenjen moj nedolžni pogled ki ni nič kriv ) sicer pa se veselim kamenčka ki me čaka

sem vedela da se moram poslušat ej a maš kej posebnega tud iz rožnatega kremena tud to bi Ksenija imela... rabi nekaj te energije v svojem lajfu

se spomnim kolk je bila ena lunatika užaljena ko sem ji rekla dečva... moja mula je pa itak dbest... ko jo kličem ji pa napiše da jo kliče ZMAJ.. pravi da je to ljubkovalno... ja ja škorpio posla

ja, vem da sem rekla da se umikam iz te teme ampak takrat, ko sem čutila da je nekje vmes... sedajle sem ujela besede stare ženice, na tv iz kraja, kjer sem živela dolga leta... rekla je - mi nismo ponosni nanj, mi smo ga imeli radi. mojega očeta je njegova smrt potrla, bila sta prijatelja, sošolca. ko se vsa zadeva umiri bom odšla prižgala svečko položila rožico na njegov grob in se mu zahvalila, ker je dal upanje da je lahko svet drugačen, da so lahko politiki drugačni da smo lahko tisto kar smo...da si lahko drznemo.... verjamem da njegova pot ni končana

buh dej...kak ste kej? za mano naporen vikend... moj prileten v četrtek domov iz Londona, jaz imela v petek popoldne soboto cel dan in danes do 16 službo... ob 18 je šel za tri tedne nazaj....torej sva se videla ama baš nič... mislim da je kar prav tko... moram neki stvari razmislit... tamala ful pridna... stanje v službi mislim da smejoče... jst sesuta... se mi je ponoči sanjalo, da ne morem ustat, tolk sem bila sesuta... jutri pa spet jutranja izmena. ampak ne dam se...jem jagode in pijem pivičko, lajf je lep če ga vidiš lepega.