zanimivo, se pa strinjam, da nam življenje vedno pošlje tistega, ki ga v določenem trenutku potrebujemo in verjamem tudi v to, da ni ravno vedno za zmeraj. Ko se en od drugega naučita kar sta potrebovala, se poti lučujejo, žal ali na srečo. verjamem pa tudi, da so nam namenjene osebe, s katerimi doživeti življenje, le kako vedeti, katera je tista prava in kdaj je nastopil trenutek, da greš naprej sam. ... ne zaprite razprte dlani prekmalu....