Sploh ni nujno.... dusa je vedno vkljucena, samo vprasanje, kako brezmejna in brezpogojna je tvoja ljubezen... s temle se strinjam, čeprav je duša vedno prisotna, pa se jo zavemo, poslušamo njen glas, ali prevlada Ego... Brezpogojna in brezmejna ljubezen - zelo težko doseči to ljubezen.Kadar ljubiš tako, daš parterju popolno svobodo in če je potrebno tudi odideš. Da pojasnim še to, oseba s katero sem doživela to izkušnjo je morala po mojem občutiti kot jaz, če ne to izkustvo ne bi bilo možno. Pa še to, ta občutek nisem doživela vedno, kadar sva se ljubila, le redko, pa ga nisem imela nič manj rada s časom (če ne še več), zelo sem ga imela rada, pa nisem vedno doživela tistega trenutka. res pa je, da sva si včasih zavestno privoščila le sex... pa še to, ste kdaj slišale za izraz opravljanje domače naloge, al pa sem popustila, ker sem vedela, da bo potem v hiši mir.... to siguno ni ljubljenje z dušo. Aja pa če je partner nevešč ali začetnik lahko ti v spolni odnos izliješ srce in dušo, pa ne bo pravega učinka . Mislim da je Janai povprašala po spolnosti ne ljubezni Želim pa si, da vas je veliko takšnih, ki takšne občutke kot sem jih jaz ali pa kot jih jaz doživljam občasno, doživljate vsak dan.