če ljubiš nekoga se nikakor ne moreš zaljubiti v drugega, lahko imaš oba rada na svoj način, vendar če je tisti pravi, ne boš niti pogledala na drugega... torej v odnosu v katerem si, nekaj manjka ali pa si pač človek, ki lahko goji posebna čustva, določena čustva z dvema li tremi, različni smo in nikakor ne mislim da so vsi takšni kot sem jaz, saj niti ne vemo, če nebo vidimo isto... če pa odnos ni tisti pravi, potem pa nikakor ni nemogoče se ztrapati v drugega, ker v njem vidiš vse tisto kar v tem odnosu nimaš, največkrat niti ni boljše ali idealnejše samo je tisto, kar pogrešaš. In kaj storiš, lahko se spustiš v avanturo, lahko hrepeniš, lahko si dopoveduješ da se ti to ne more zgoditi, lahko na vrat na nos zapustiš partnerja in potem izvisiš in ostaneš sama... včasih je v tem primeru najbolje ostat sam in se najprej naučiti živeti sam s seboj... bluzim in zavijam v celofan, saj vem, vendar nikakor ne moreš rečt da se zavestno bojuješ proti temu, ker srce začne hitreje biti, v grlu se pojavi cmok in obraz zalije rdečica, to so znaki zaljubljenosti in če lahko premagate to ste carice eh, res bluzim :xx!: