Ksenia

vse bo ok!!!!

jeti se držim ko mila jera sam pred tekom sem še na štartu razmišljala če naj odneham... če naj grem na cilj s fotkičem in fotkam vse živo... potem sem imela pogovor sama s seboj in ugotovila da imam kondicije za 42 km hoje da če me zvije pač prehodim... s tem da mi je bil tko ponujen prevoz od organizatorjev (enem fantu sem bila očitno simpatična) tko da sile mi ne bi bilo tud če odstopim... pa sem šla... štart je bil fenomenalen ob glasbi... prvih nekaj sto metrov sva s sotekačico polžko prehodili... nato se je pa začelo ... iz km v km sva bili hitrejši in prehitevali (nor filing).. in prehitevali so naju... imela sem počasen tempo, uživala, se zahvaljevala za spodbudo ob progi, mahala najmlajšim... uživala... na edinem vzponu so drugi popuščali tam sem jst pospešila... na zadnjem km je pa tačka odpovedala, vendar nisem želela izdat sotekačice, stisnila sem zobe in tekla z njo... vsake tolk časa sem slišala - ksenija sam še malo... na predzadnjem ovinku, ko sem mislila, da ne bo šlo več, pa zaslišim in vidim moža od tretje polžke, ki je bila verjetno že v cilju... dejmo polžke, dejmo... to je dalo moč, sotekačico je odneslo... uživala sem, ko sem videla da brzi naprej... sama sem dobila moč in premagala bolečino.. prišla sem 10 sek za njo 01.06.26 netto se mi zdi. Tačka pa je izdala. ampak je bilo vredno... nato smo navijale in fotkale in se drle še za tiste na 21 in 42.. vmes sem še iskala Cosmo in pozabila na darilo... je bilo pa adrenalinsko še nekaj... se deremo navijamo in čakamo našo polžko na 21... njen okvirni čas smo vedele ampak halo nje nikjer čakamo čakamo gledamo... se sprašujemo nas skrbi, nato pa klic... ta polžka že spreoblečena sprašuje kje sem... ah aj moja sotekačica je rekla - orgazmično

ja obstajajo zajčki... ksenija je imela soliden čas glede na šepajočo tačko... 1.06.26 netto glede na to, da od Donna teka nisem tekla nič, ker prepona fulll boli sem zadovoljna s temle EL Nino, super!

jaz sem pa zobke vidla jeeee, pa Cosmo spoznala... ful vesela pa Pikica me je med množico našla... zajček je pa spal, škoda da se nisem spomnila da imam darilce zanjo s seboj ti šment... drugič dobi...

čeprav tačka boli grem jutri uživat v belo ljubljano... predvsem uživat haha potem pa bomo videli naprej mimogrede vprašanje - prepona kter gel mi priporočate?

nekdo mi je danes zjutraj polepšal dan z emailom... hvala ti Pesem o zvezdah - Tone Pavček Vsak človek je zase svet, čuden, svétal in lep kot zvezda na nebu … Vsak tiho zori, počasi in z leti, a kamor že greš, vse poti je treba na novo začeti. Tako živimo ljudje. Vsak zase krmari k pogrebu. Svetloba samo nas druži kot zvezde na nebu. A včasih so daleč poti, da roka v roko ne seže, a včasih preblizu so si, da z nohti lahko srce kdo doseže … Od téga mendà človek umre, od téga z neba se zvezda ospe. Preproste besede Treba je mnogo preprostih besed, kakor: kruh, ljubezen, dobrota, da ne bi slepi v temi na križpotjih zašli s pravega pota. Treba je mnogo tišine, tišine zunaj in znotraj nas, da bi slišali glas, tihi, plahi, pojemajoči glas golobov, mravelj, ljudi, src in njih bolečine sredi krivic in vojska sredi vsega tega, kar ni kruh, ljubezen in ne dobrota.

na tistega zgodnjega... in kako naj vas spoznam v vsej tisti množici... v glavnem če boš kje zasledila kopico polžkov, sem po vsej verjetnosti jaz v njej vem da danes bo srečen dan

naša Zasavka rabi malce zdravilne energije

moj dečko je čist kulturen tko da veste... se pelje 55 km in na kavi čaka stranko, a mu ključe dostavi, ker je prezgoden (očitno je velemesto nevajeno takšnih majstrov tko da naročila kr dežujejo haha.. aja doma pa delo ostaja itak, si moram enga malarja omislit... tačka ni ok in v nedeljo me čaka nekaj zelooo pvoezanega z njo... ma grem z nasmeškom v nekaj mesecih sem spremenila totalno pogled na določene stvari, neposvečala pozornosti nekaterim ljudem in jih ni več, se nasmejala v tem tednu do solz, prejela nekaj grenkih lekcij in vesolje mi je namenilo nekaj čudovitih trenutkov... en zakon deluje pa če ga še tko šinfate... postajam mirna in srečna... v glavnem v nedeljo bom na glavnem dogajanju, v prvi smeni, če me kdo srča v majci polžje sekcije naj me pocuka za rokav... rpav vesela bi bila če bi zajčka videla aja pa nimam več kratkih las, da ne bi kdo mislil da jst nisem jst... pa zelooo močno mislim na našo Zasavko ki preživlja težke trenutke v bolniški sobi... kakšno zdravilno misel ji pošljite... sem kaj pozabila... aja v enem poglavju svojega lajfa se počutim kot najstnica - zmedena, fajn filing vam povem ,)

ahoj... danes doživela zanimivo srečanje z mačko v cerkvi med krstom ... sedela je na klopi pred nami in zrla vame. kar nekaj časa sva se gledali - iz oči v oči... nenavaden občutek sem imela ob tem... nenavaden je bil tudi duhovnik. bil je starejši moški, sama sem pa v njem videla mladega človeka... kakšna sporočila nosijo mačke v cerkvi med obredom a?

ponosna sem nase

ne vzemi si mene za vzor... sem bolj blesava in naivna in razumevajoča in najbolj blesavo je to, da vem pravila igre pa sem vseeno v njej,prizadeta... najbolj naivno pa je bilo da sem mislila da se bom po obisku frizerja boljš počutila jok brate... zdej grem pa na drevo pa v jok...

hm... a veš da ne vem točno, nazadnje je bil kul... še boljše železo... a čem it preverit? v glavnem danes resno razmišljam da bi pustila ta lajf za seboj in spokala nekam kjer bi imela občutek ... mah ni važno.. itak ne bom, me tamala še potrebuje... razmišljam če tale saturn v 12 bajti tko vpliva name... sej ne jamram res ne... počutim se kul tečem uživam v naravi imam krasne prijatelje kar jih je ostalo... v službi sprejemam super lekcije - hvala ... ampak neki neki ne štima... sam upam, da ne bo spet kak potres... ker kadar se jst tkole počutim

sigurno te čaka nekaj, samo pozorna bodi... Upam, da kmalu najdeš rešitev hvala vsem za lepe misli... sej jst sama sem čist ok, sam ne vem, nekaj čutim, nekaj se dogaja... danes spet tekla... upam, da mi uspe naslednjo nedeljo, predvsem da mi uspe uživat jeti jutri grem k frizerju... danes bi me morala videt, sem kot pudlček... sploh ne morem verjet da imam tko kodralajstne lase

zjutraj v postelji razmišljam, kako z lahko je past ven iz ritma... s težavo se skobacam iz postelje pa bijem bitko. Zunaj tema, meni tačka daje signal da naj grem nazaj pod toplo odejo... se oblečem in grem v hladno jutro... ker je mesto eno samo gradbišče me pričakajo oči delavcev uprte vame, ki na pol oblečena še skoraj speča,se megleno odpravljam v hrib... pa nastane najpomembnejše vprašanje tega jutra... katero smer naj izberem, odločim se za skoraj najlažjo varianto, no ja - se mi je še ena druga v misli vrivala pa sem jo spodila... danes nisem razpoložena za divje svinje... grem jst v hrib... vse rutinsko, pa pričnem tečt... nekje na polovici začnem razmišljat, da rabim dogle pajkice, pa kdaj v Lj po cifro, pa "murnček" mi je v misli skakal... aja murnček je moj nov prijateljček ki je baje namenjen za igračo za odrasle fante (uraaa)... no ja tko sem brala tule na forumu pa se zalotim da razmišljam samo še o tekaških zadevah... sej veste, športni nedrček pa tekaški štumfi, copati za brezpotja - najnujnejši kos garderobe za to zimo... pa pomislim da že dolgo nisem razmišljala o tem da bi si kakšen seksi kos spodnjega perila privoščila... da že dolgo nisem samostoječih nogavičk kupila... hm... po mestu se podim v pajkicah s čepico na glavi... pa se prav fajn počutim oja včasih celo seksi pa je teh 6 km hitro minilo... res... pa še plan sem nardila kako naprej s tekom, pa še kakšno pametno sem pogruntala zase, no ja bi bilo pa fajn si omislit tud kakšen prej omenjen kos...

tud jst dons žalostna, ne vem zakaj... dihat mi ne da... svet postaja zame prekrut... jeti sem šokirala s svojo frizurco... jeti, kadar sem žalostna sem megla veš... lepo se imejte... še enmal pa grem domov... pogrešam smeh, pogrešam toplino

o jeti, kako si me razveselila, ne bom se trudila z izračunom km ampak moj najljubše mesto za razmišljanje vidim iz zraka najlepša hvala

s tem kaže samo svojo šibkost ...

čutim... ne vem kaj čutim, koga čutim... bolečino strah upanje veselje, vendar občutki niso moji. potepam se po naravi in razmišljam o življenju. Čutim, da si želim nekaj, da me kliče nekaj drugačnega. želim biti hm kako naj se izrazim - hočem da zvečer zaspim srečna ker sem storila nekaj dobrega za druge. želim si pomagat, želim si biti (kar nekaj minut že iščem izraz) - mogoče si želim da storim za koga nekaj kar bo spremenilo lajf... ne vem, želim zreti v srečne oči in moja duša bo polna... dobrodelnost, ne vem ... če bi bila mala večja bi šla nekam kjer bi na nek način me potrebovali. stavek imam že skoz v mislih - želim biti tam, kjer me potrebujejo. male egoistično tole? ne vem... poleg teh občutkov zaznavam še nekaj- ful fina energija je poleg mene hladna vendar nekaj čarobnega... kot da ... ne tega še ne znam opisat... pustimo to pa še nekaj se mi dogaja za kar nimam pojasnila...recimo gledam en list na drevju, en list ki se premika, vsi ostali so pri miru en list pleše... za to rabim fizično razlago... ok, da ne bo kdo rekel, da se mi meša pa še nekaj - zadnje čase ugotavljam da ljudje predvsem moški spol išče kontakt z menoj v pijanosti, ne vem kaj naj si mislim o tem... se me v treznosti ljudje bojijo????

danes po celem tednu kao počitka (če počivaš ležiš ane, si frej, te ckrljajo - no tega ni bilo na sporedu)... torej po celem tednu Počitka in cartanja tačke je danes napočil dan ko sem ponovilo traso Izgubiti se (haha mam čist svoja imena tekaških tras - eno je Truploooo, sam občutek imam da kmalu ne bo več veljalo tisto - tečeš umreš tečeš umreš na tej trasi) torej šartam jst v megli tečem v megli... megla svuda ... pa razmišljam zakaj hudiča imam tko čuden filing na koži... a je kaj z manjico narobe... haha itak da - narobe jo imam oblečeno, in če naj bi ta zadeva delovala po principu ven ja noter ne je blo pri men glih obraten... najdem plac za spreoblečt pa še počepnit bo treba... sej ne bo nobenega mimo ane si v opomnik dam naslov zadnje bajtice da vsaj vidim koliko km je do tam... sej res, luštna trasa za tja pa nazaj haha... no in grem po tej poti kjer se ne moreš izgubit... vmes razmišljam čistim podstrešje, se jezim nase, se tolažim, tečem ... nekak ugotavljam da tale proga je pa bistveno daljša kot jo imam jst v spominu. Pa še en ovinek pa še en... ker itak moram da zakompliciram je moja trasa speljana tkole... naravnost pa desno pa skoz naravnost potem levo pa skoz naravnost, skor da vidiš dol kje si zavil desno ... no pa levo nekaj časa nič pa desno... in tako naprej sem si želela sonček - haha jok brate, izbrala bi drugo traso - truplooo z dodatkom... ker na uni stran je sonček, jst sem pa v senci. pridem do tistega doma ki je zaprt že odkar pomnite tovariši, men pa slabo... tolk slabo da se tek spremeni v počasno vlačenje navzgor... bruhanje, počivanje, mrzlica, potenje... o moj bog... vem kaj je narobe in kriva sem jst... kje je kakšen jabuk? definitivno kupim nahrbtik za kolesarjenje - priročen majhen... umrla bom... pridem na sonček.. grem za drevo bruham, ugotovim da bo lulat tud treba spet... itak da se fulll skrijem, sam ne opazim da sem skrita sam iz ene strani... in glej ti vrageca... nekdo gre mimo... počakam mal - vidim da so na cesti višje gor tipi tud obstal... ej fantje vseeeno mi je ... tečem dalje, pot ne gre več gor temveč dol... prehitim unga... mislim kaj si predstavljam, je dal v nevem ktero predstavo... me je lovil tam na poti... pridem do Planinske vasi, kako bi bila jaz tule doma... mir tišina, sonček... malce postanem, najdem pitno vodo sedem na klop in se predam sončku.. še vedno nisem šla mimo jabke... a čem it v vas pa prosit za en jabuk... tečem naprej... nič posebnega - pot poznam na pamet... kljub počutju sem uživala - ok razen 20 minut... še bom šla sam zajtrk bom prej jedla, pa ne bom protibolečinskih tablet preveč pojedla pa ne bom energijskih tabletk tolk pojedla pa samo vodo bom pila brez magnezija...

no ja... ni čudnega da se počutim kot se če je prva bajta na udaru do ktere stopinje bo pa šel nazaj? verjetno na plutona a? zadnje čase je moj moto - zaustavite zemlju silazim tisti ki imate mojo karto vam je itak jasno zakaj aja pa na LM bom šla tečt če me ne bo prej tačka v grob spravla... dost jamranja... za menoj je čudovit dan , tekla sem svojo pohodniško traso in vrh blizu se je zjutraj kopal v svetlobi jst pa uživala v njem

ahoj čarovniška posla vidim tule a? ko imaš že rpakso tud metle ne rabiš več... rabim pomoč, v bistvu bom začela tkole - a ste kdaj bili tik pred tem da najdete najboljšo rešitev da vam je vse jasno ampak pojma nimate kje hudiča naj bi naredil klik z miško? torej stvar je sledeča - na tisu se menda da izračunat lepo km... pa ne tko da odtipkam v imeniku naslov pa potem najkrajšo pot pa blabla ampak naj bi citiram odgovor od nekje Tam greš na zemljevid in klikneš merjenje razdalje in potem rišeš z rdečo linijo po zemljevidu in hkrati ti meri razdaljo... jest ne najdem kam naj kliknem - help mi ker če ne ne bodo cunje boešene pa posoda pospravljena pa.... mi je pa tole zelooo pomembno ker so tam vse moje gozdne poti vrisane... jutri me čaka turca iz prejšnje nedelje... Joj Jeti sem se nate v nedeljo fulkrat spomnila ker vem da spremljaš moja potepanja. štartala sem pr Šparu, šla proti Klančišam, pristala v Jesenovem nato naprej v hrib in se znašla na Planinski vasi, ter se vrnila preko prapreč domov... rabila 3 ure pa pol... zdej me pa km zanimajo... aja pa tačka me še vedno boli... sem pri dandi prebrala da je to normalno stanje za ta čas... mi je lažje sej veste vsaka tolažba prav pride aja pa tamalo spet koleno boli, pa polno dogajanja imam predvsem pa - a je možno da sem se tolk postarala

očitno sem se zgubla... majke mi. sem se pa nasmehnila, ko sem tam še na začetku Znojil spraševala vprašala za nadaljevanje poti - kje naj grem za Partizanski vrh - pa tip začne nekaj (mogoče je bil isto nedomačin kot sama ) v glavnem sem ga vprašala če je kje kaj ozka cesta, pa pravi ne tovarnjaki se vozjo ok zdej mogoče je traktorje mislil... v glavnem - čist komot se tule izgubiš, tko da veste sem se ravnala po tem ktera pot mi je ljubša, svetlejša, privlačnejša - ko sem stala na razcepu pa tuhtala levo al desno,v glavnem določene signalčke sem iskala... šla sem mimo mislim da Sp. Znojil gor v hrib, potem pa desno (priznam najprej levo en ovinek pa potem nazaj do precepa pa naravnost po kao bližnjici) no in končnooo desno - mi je bilo zanimivo da se v istem gozdu že drugič "izgubljam" da imam isti cilj pa da sem prvič prišla do cilja v smeri v katero jst tokrat grem... pa spet pridem na drugo cesto pa gledam... ok, mogoče sem pa takrat iz te leve strani prišla... grem desno... in prispem na cilj točno tam kjer sem si zaželela na cesto (sej je označena tale zadevica kao z gozdno potjo) pa gremo potem še gor na P. vrh.. jupi, zdej se izgubila ne bom več, sam vode ni pa tačka boli pa prste nabijat navzdol... v glavnem na poti do Planinske vasi srečam še nekaj folka, nato pa po bližnjici za Prapreče (druščina kolesarjev me prav lepo pozdravlja, ko jst sopiham navzdol)) pa spet po bližnjici za potoško vas in evo nas ... jeeeee zmagala sem. (sem pa resno razmišljala če bo kakšen divji merjasec se kje pojavil)... ampak gozd je pa enkraten, pa kolk vode - sem si akr postregla nekje , pa mah pa... noro komaj čakam da tačka neha bolet... sem na Tisu poskušala izračunat km za to pot, pa je pot vrisana sam jst ne vem hišnih številk pa še drugo pot mi ven vrže. Mislim da jih je bilo čez 20 - km mislim... čas je bil pa 3 ure in pol (tam nekje)