klinc... jst pa razumem vprašanje, zakaj spet jaz pa kaj delam narobe? verjetno luna v raku kriva ampak recimo - ful pazim na prehrano, pijem pesin sok pa jem meso pa pozitivno naravnana pa programirana da mislim na to, da napredujem blablabla telesno aktivna, blablabla... potem pa puf... fak... noben nasvet v tistem trenutku ne pomaga, samo jeza je prisotna. zakaj spet vse od začetka... in ko si najbolj na tleh moraš vstat it v službo se smehljat... pridit domov, opravit še kup zadev, nato pa ves sesut padeš že ob 19 v posteljo... in si jezen, ker bi rad normalno funkcioniral... in veš da bo spet trajalo da se boš pobral... blabla... en vidik. drug vidik, sprejmeš bolezen, sprejmeš ponujeno zdravniško pomoč, istočasno pa poskušaš uživat v trenutkih... v lajfu... in ne razmišljaš o tem, da mogoče pa... ne tud napisala ne bom ker ne razmišljam v tej smeri. tko se štopam... in oba vidika sta pri meni bila prisotna in oba sta čisto človeška... trenutno sem pa v trenutku ko razmišljam - mah ne da se mi več... kr bo bo... V nedeljo sem pretekla po polžje 10 km, nato šla s starši na Kum, včeraj tekla 5 km danes 4 počasi... rabim, ker mi daje energijo... čeprav ni rezultatov. mi je pa fajn da sem z starši dogovorjena spet v nedeljo...