Ksenia

evo mene spet tu, na mojem postajališču bluza. Paše kdaj malce zait semle in brez slabe vesti napraviti en bluzzz sprehod. kkao se lajf spreminja, ne morem dojet. če bi mi nekdo pred meseci rekel, da bom občutila določeno slabo vest do sebe in še do koga, bi se mu smejala. pa jo... predvsem do sebe. ampak ne obžalujem, le vem, da niso bile vse odločitve prave... gremo dalje. smejala pa bi se tudi če bi mi nekdo dejal, da ne bo določenih oseb poleg ki bi se razveselile z menoj mojih uspehov, katere bi zanimalo kaj se dogaja z menoj. tudi to čas prinaša. odtujila sem se od oseb ki so kreirale moj lajf, mogoče celo predolgo. prevelik pečat je puščen v meni. nekoč sem rekla da zmorem sama - klinac zmorem. želim si objem v trenutkih sreče in objem varnosti v trenutkih strahu... mogoče sem pa res sama se izolirala, mogoče pa res s svojim načinom odbijam ljudi od sebe, predvsem tiste, ki mi nekaj pomenijo... mogoče je pa res najbolje da se umaknem in počakam, kdo bo v rl našel nazaj pot do mene... dost ...

hvala. v prihodnosti bom to izpolnila trenutno imam druge obveznosti tako do sebe kot do familije grem pa naslednjo soboto tečt za dušo v Tivoli... važno je, da počnem tisto, kar me napolni z dobrimi občutki

9.9 tempo tek (kao ) 5.9 km 39.47 zelooo polžji tempo pred mestro... jutri počitek

8.09 začetek po planu 2.6 km v hrib 26.23 vmesni tek 2.3 20.12

šlo mi je zelooo slabo, ampak nič zato. za 3 km sem porabila mičkeno manj kot 20 minut... sliši se grozno 3 -20 sem pa v bistvu pretekla 6 km... sem šla domov tud peš. najbolj super pa je, ko sta me oba pričakala na balkonu sem ju opazila kar nekaj sto metrov prej (torej sta me morala kar nekaj časa čakat ker nisem rekla čez dvajset minut se vidimo temveč okrog pol računam da bom pri vaju) in ko sem prišla do bloka sta mi ploskala. To mi izredno veliko pomeni res. Tud na Zagorskem teku, ko sem bila čisto med zadnjimi, sta me vzpodbujala ko sem tekla mimo njiju. Dobivam vzpodbudo tam kjer mi je manjkala v mladosti tako jutri grem pa na roditeljski sestanek, tko da bo mičkeno prirejen program in bo sreda počitek...

izvidi so super hepi!!!

tekla sem 26.23 minut v hrib, vsega skup je bilo malce čez 45 minut zadovoljna, ne toliko s časom kot to da sem pretekla kar dva huda vzpona (pri enem je razlike skoraj 200 m - tečem km in pol na letališče pa še naprej, pri drugem pa malo manj - tečem pa en km ) danes je po planu na vrsti 25 minut pace run mislim da je tole mišljen tempo tek. imam kar nekaj možnosti v glavi, verjetno bom šla kar do mami, sicer je samo 3 km, tako da mi nekaj minut sfali, ampak se bom pa vračala na isti način anje

čestitam! jaz pa upam, da mi bo uspelo it na tole http://www.europadonna-zdruzenje.si/index....amp;news_id=129

http://www.nike.com/europerunning/flash/tr...dvanced-10k.pdf nekako sem se odločila da se poizkusim malce pripravit po napisanem programu za moj naslednji podvig... ne bi bilo fer do mene, če si ne bi dala druge šanse. Pa sem našla med poplavo teh zadevic tega. Glede na to da sem precej devičja mi ni jasno,kako da ne maram urnika pa planov pa tko... haha preveč strelka . Tako danes je prvi dan (hvala za pomoč pri prevodu) aja še to - itak moram malce spremenit, ane? če ne jaz ne bi bila jaz tkole piše ponedeljek 40 min with hills odločila sem se da grem tečt v hrib, pa da vidim kaj bom sčarala med potjo. poročilo sledi

ja bila sta najmanj dva mladiča in dve odrasli (če ne več) živali... pogled sem izmenjala z moškim pripadnikom. tudi jaz vem da so plašljivi... sam mladiči na zgornji strani poti, ostali na spodnji jaz pa na poti, tko da nisem želela preverjati koliko so tile plašni... srečala sem jih pa na poti če greš na Klančiše (sam naokrog) čisto blizu vikenda ko prideš iz gozda... hja, se vidi da nisem Zagorjanka V glavnem na Letališču zavijem desno namesto v hrib proti kapelci, mimo vikendov, zagorske klopce (si jo že videl ) in naprej po tisti poti...

danes zelo zadovoljna s časom

da vidim če mi je uspelo http://www.moj-album.com/uredi/ksenija21/1...mp;aid=13431379

Kako zanimiv je naš notranji svet... včeraj sem se s navijaško skupino odpravila na turnir v Reko, ne bom opisovala tega dneva, le zanimivo je bilo videt, kako se o določenih osebah nisem motila... pa pustimo to. Že pri odhodu sem napovedala čas prihoda domov, požela smeh in malce zafrkancije na moj račun, no potem ko smo se bližali domu, sem pa vse večkrat slišala mnenje da sem coprnica... zmotila sem se za 10 minut, ostali za nekaj ur - bilo kup pripetij torej spat sem šla ob 01.00 zjutraj, se dvignila čez 5 ur, se totalno spičila z mojim ter besna odšla tečt... plan deset km. S seboj vzamem plastenko vode... predno štartam (do štarta sem šla protestno peš) se še enrkat pičim z mojim "najdražjim" po telefonu in v solzah pričnem s tekom.... tisoč vprašanj in razglabljanj je v meni... naštimam si indijansko muzko in tečem v ritmu bobnov... tam tam tam tam... lepo napredujem - pot skozi Kotredež se mi zdi popolnoma lahka, čeprav je skoz mičkeno naklona... tam tam tam tam... mogoče k tem občutku pripomore moj pogled usmerjen v tla zaradi solz... naslednja pesem je pesem ki me spomni na preteklost, solze še bolj tečejo... v ritmu tečem... avtomobili prehitevajo, vozijo nasproti - meni solze tečejo, teče mi pot in grem... po 26 minuti klic, kdaj naj pride po mene, v 28 minuti klic če mi naredi sok... javljanje na telefon je pri tempo teku zelooo nadležna zadeva.. jebi ga tko pač je... grem dalje, sem že skoraj pred Jesenovim... naštimam si nazaj indijance tam tam... bobni jaz in prvi sončni žarki... solz ni več... besnost mineva, ostaja naveličanost in prizadetost. med drugim sem danes izvedela da si nekdo ne želi moje družbe danes na pikniku, plus tega včeraj izvedela da odpade izlet s starši (pravega razloga niti ne vem)... ok, nič zato, sem na svoji progi, km izginjajo, švic curlja, noge postajajo lahke in vse bolj hitro tečem... v Rovah pogled na uro in ugotovitev - če pohitim potem lahko dosežem svoj anjboljši čas tule.... klic, da me že čaka... naredim še zadnje požirke vode in grem naprej... skozi Kotredež imam zelooo hiter tek, skoraj šprint... spet zazvoni telefon... vzame mi energijo voljo. Na začetku europarka končam... nekako 9,8 km 57.11 minut. Fulll dober rezultat, vrne mi energijo... res dober rezultat... in nikogar ki bi se veselil z menoj, ki bi mi dal vzpodbudo za naprej... vendar grem naprej.A čem končat zgodbo... napizdim ga ker me moti med tekom... sedaj sva sami, kuham juhico za malo... njen očka pa uživa v najljubši družbi z motorjem... tud prav Ko me bodo zapustili, bom hodil s hladnim telesom. Danes se bom v sebi počutil dobro. Vročica me bo zapustila in pustila mojo glavo hladno. Danes bom slišal. Danes bom videl. Danes se bom zavedal. Danes bom hodil. Danes me bo zapustilo vse, kar je zlega. Spet bom tak, kot sem bil prej. Prek mojega telesa bo zavel hladen vetrič. Hodil bom in moje telo bo lahko. Za vedno bom srečen. Nič me ne bo zadrževalo. Vse pred menoj je lepo. Vse za menoj je lepo. Pod menoj je lepo. Nad menoj je lepo. Okoli mene je lepo. Moje besede bodo lepe. Večen bom. Vse je lepo. Naj hodim v lepoti. ( ceremonialna pesem indijancev Navaho)

5.9. 2 km menda zanimivo gozdno srečanje z divjimi životinjami 7.09. 9.8 km 57.11 minut

01.10. pa ne vem kolk sekund ... slabo s tem da sem pristala na infuzijah železa potem ma se ne dam, še vedno tečem... tole je copy iz ene druge teme od včeraj dogodivščina ene polžke na jutranjem teku... zgodnje jutro, mokrota, očitno je ponoči deževalo. namen polžke je, da preteče eno traso v obratni smeri kot ponavadi - to pomeni v hrib - tko nekak pol urce če ne več lepo pričnem, metri minevajo, gre mi super, sem sredi gozda narave tišina, tud muzka me moti in uživam... premagujem tole kar z lahkoto. pot postane ravna, povečam tempo, zdi se mi, da na poti vidim psa... zmanjaš tako da hodim, sem bojazljivec kar se tiče psov... kje je lastnik? izgine v grmovje, čaki enmal tamle je še eden, sam tole pa ni pes čisto počasi stopam naprej, kar naenkrat zagledam čekane in nekaj ogromnega črnega, ki na spodnji strani poti zre vame. o j.... ti. merjasec OGROMEN MERJASEC, pa zraven njega še nekaj zelo podobnega njemu pa še nekaj... ustavim se, v delčku sekunde se odločim, grem ritensko nazaj - a veste kaj je bila moja edina misel... da imam rdečo jakno... jo pričnem slačit, pa ugotovim, da ravno ni dobro da preveč gibov izvajam... še vedno stopam ritensko, upam, da ne bo preveč kamenja, pa kakšnih korenin... in izginejo... jst pa pozabim da imam fotoaparat s seboj. smolaaa!!! no pa se je po 20 minutih končal moj tek v hrib... in to je bilo malo stran od hiš... kaj mislite bom še šla??? ja takle mamo

čestitke Janu, ful sem vesela zanj! želim mu veliko zabave in uspešen zaključek pri anslednjem projektu Ale, me veseli, da se premika tudi tebi! pa vsem ostalim tudi!!!!!

hvala... zdej mi je žal za fotko a veš kaj je smešno, da ko sem prestrašeno zrla v tistega merjasca, ki me je prav besno gledal...sem imela pred seboj sliko nejga kako z eno taco rije po zemlji piha soparo in se zakadi proti meni (kot pobesnel bik - bujna domišljija).. in mi je bla res prva misel da postanem nevidna ,)

dogodivščina ene polžke na jutranjem teku... zgodnje jutro, mokrota, očitno je ponoči deževalo. namen polžke je, da preteče eno traso v obratni smeri kot ponavadi - to pomeni v hrib - tko nekak pol urce če ne več lepo pričnem, metri minevajo, gre mi super, sem sredi gozda narave tišina, tud muzka me moti in uživam... premagujem tole kar z lahkoto. pot postane ravna, povečam tempo, zdi se mi, da na poti vidim psa... zmanjaš tako da hodim, sem bojazljivec kar se tiče psov... kje je lastnik? izgine v grmovje, čaki enmal tamle je še eden, sam tole pa ni pes čisto počasi stopam naprej, kar naenkrat zagledam čekane in nekaj ogromnega črnega, ki na spodnji strani poti zre vame. o j.... ti. merjasec OGROMEN MERJASEC, pa zraven njega še nekaj zelo podobnega njemu pa še nekaj... ustavim se, v delčku sekunde se odločim, grem ritensko nazaj - a veste kaj je bila moja edina misel... da imam rdečo jakno... jo pričnem slačit, pa ugotovim, da ravno ni dobro da preveč gibov izvajam... še vedno stopam ritensko, upam, da ne bo preveč kamenja, pa kakšnih korenin... in izginejo... jst pa pozabim da imam fotoaparat s seboj. smolaaa!!! no pa se je po 20 minutih končal moj tek v hrib... in to je bilo malo stran od hiš... kaj mislite bom še šla??? ja takle mamo

dogodivščina ene polžke na jutranjem teku... zgodnje jutro, mokrota, očitno je ponoči deževalo. namen polžke je, da preteče eno traso v obratni smeri kot ponavadi - to pomeni v hrib - tko nekak pol urce če ne več lepo pričnem, metri minevajo, gre mi super, sem sredi gozda narave tišina, tud muzka me moti in uživam... premagujem tole kar z lahkoto. pot postane ravna, povečam tempo, zdi se mi, da na poti vidim psa... zmanjaš tako da hodim, sem bojazljivec kar se tiče psov... kje je lastnik? izgine v grmovje, čaki enmal tamle je še eden, sam tole pa ni pes čisto počasi stopam naprej, kar naenkrat zagledam čekane in nekaj ogromnega črnega, ki na spodnji strani poti zre vame. o j.... ti. merjasec OGROMEN MERJASEC, pa zraven njega še nekaj zelo podobnega njemu pa še nekaj... ustavim se, v delčku sekunde se odločim, grem ritensko nazaj - a veste kaj je bila moja edina misel... da imam rdečo jakno... jo pričnem slačit, pa ugotovim, da ravno ni dobro da preveč gibov izvajam... še vedno stopam ritensko, upam, da ne bo preveč kamenjov, pa kakšnih korenin... in izginejo... jst pa pozabim da imam fotoaparat s seboj. smolaaa!!! no pa se je po 20 minutih končal moj tek v hrib... in to je bilo malo stran od hiš... kaj mislite bom še šla??? ja takle mamo

3.9. sprehod 4.9 5,5 km tek v hrib - 42 minut 5,5 km teka - 29.34

ej ej ustav konje... a sem napisala to kar ti sklepaš zdejle.. isto kot is ti napisala svoje mnenje pa še kdo drug zgoraj sem jst svoje... in ja sem mal čudna, jebi ga... in napisala sem samo da štekam, ne da se strinjam - kakšno mnenje imam ve sama in ni vedno božajoče... mah škoda energije... papa

privoščim

ja jst zase vem... dala sem samo primer... kri je življenje in ne bom nadaljevala

a je kje kakšna tema kaj si želim - želim si vzet ruzak in it, neznano za nedoločljiv čas... nihče me ni razočaral, nič ni kritično samo želim si hodit... fullll mislim da se mi frklja

Amis, po pravici povedano ne vem kje sem... vem samo da dokler bom lahko počela stvari ki me veselijo, jih bom počela... rezultati, kolk je tole pomagal bodo pa drug teden... katero zadevo moram že kupit ... nekaj ste mi predlagali tule... mah jst mam itak pluton na n. sončku, še dobro da je tkole