Marsa

... tisto so bili položaji... zdaj pa malo o tem vsem skupaj... Vedno sem bila "liderka", kljub temu, da so me vedno obkrožali Levi, Biki, Škorpijoni in Kozorogi. Vedno sem imela nekakšno "moč", intenzivnost - mislim, da je to ta skupni imenovalec mojega značaja - intenzivnost. Marsikdo mi na prvi pogled pripiše velik temperament, sama pa se sploh nimam za temperamentno - celo nasprotno! Vendar - ko sem o tem nekoč z nekom naglas razmišljala in omenila, da nisem temperamentna, je oni rekel: Se hecaš? kdo pa se je drl tam izza bobnov?! ;>)) Sem Zmaj - kar bruham iz sebe - v dobrem in slabem - v dobrem, ko ustvarjam (kar bruha iz mene) - v slabem - ko se razburjam ali sem egoist in pretiravam, sem naporna. Veliko moje motivacije je nekako tekmovalne, nekako uporniške, kot bi si mislila: "Boste že videli!"... :>)) Prav na tak način sem npr. shujšala - ko sem se mami "smilila, ko sem bila že tako debela" in "tako suha, kot sem bila, ne bom nikoli več" - sem samo rekla z uperjenim kazalcem - ŠE BOLJ BOM! In sem. ;>)) Pomilovanje je nekaj, česar ne maram. Tudi ne maram pokroviteljstva. Ne spoštujem kar vsevprek iz samega spoštovanja, ampak zaradi tega, kar nekdo naredi. Firme, reference... mi nič ne pomenijo. Pomembno mi je, kaj je kdo dal svetu. Kaj je torej naredil. Sem zelo dokončna in niti malo nostalgik ali melanholik. Brez težav presekam odnose in nisem zelo družinski človek. Ne maram poljubovanja in dotikanja vsevprek - rabim velik prostor za svojo auro. Sem precej prodorna... Imam raje kriminalke kot ljubezenske romane. Imam malo črno obarvan smisel za humor. Neverjetno se recimo zabavam in večkrat celo umiram od smeha ob gledanju Stanovalca (ki se mi zdi eden najboljših filmov sploh), ob tem, da se to večini zdi morbiden film... Na morju sem že parkrat brala Prezir (od Moravie - katerega praktično obožujem, sploh pa Prezir - neverjetno dobro opisane cele palete čustev, strahov in stisk - zelo pishološki roman, pravzaprav)... Všeč so mi tudi filmi, ki opisujejo kakšna odštekana prijateljstva (npr. Šofer gospodične Daisy)... Ko sem bila majhna, so mi rekli, da morbidno razmišljam, ko sem npr: nenadoma neko obdobje hodila z zaprtimi očmi. Kaj ti je? "Da se navadim", sem rekla. "Če slučajno oslepim!" :>)) Rekli so - "Nehaj! ne razmišljaj tako!".... A meni pa to ni bilo s strahom, samo tako "praktična" sem bila. Zdaj vem, da je bilo to pravzaprav čaščenje vida in zahvaljevanje zanj in trenutek vpogleda v svet onih, ki so nenehno v temi... zaradi nekakšnega razumevanja, ki sem ga morala razviti in negovati v sebi. Hočem reči - nisem tipična romantična Ribica, čeprav bi se zlagala, če bi rekla, da nisem romantična... Kje sem najbolj Riba? Ko ustvarjam... ko npr. plešem... Na morju - čim se znajdem v bližini morja ali vode... In - imam razumevanje in sposobna sem odpuščanja - to čutim kot ribji moment v sebi.

Lani (ali je bilo predlani) na morju sem imela čudna doživetja... Veliko smo razpravljali o smrti, z mojim takrat 8 ali 9-letnim sinom sva imela pogovore o smrti, češ, kako kratko je pravzaprav življenje, kako ne moremo nikoli z gotovostjo vedeti, kaj bo z nami jutri (šlo je za njegovo večno načrtovanje in na: "komaj čakam, da bo..."). Razmišljala sem o Roku Petroviču, kako je nekako umrl ravno tu nekje v bližini, nekako prisoten je bil njegov "duh". Vedno plavam najdlje - tokrat pa me nekako ni potegnilo - celo sem se znašla v nekakšni morski "črni luknji", ko sem plavala in plavala in zaradi obale videla, da plavam pravzaprav nenehno na mestu, nekako s težo - zelo čuden občutek (nikoli se sicer ne bojim morja). Neke noči (bilo je na dneve okoli mrka in ravno takrat je bila konjunkcija Lune in Plutona) pa nikakor nisem mogla zaspati; težko sem dihala, se obračala, vrtela, zdelo se mi je, da imam na ramah nekakšno težo... (*moram poudariti, da vedno in povsod zelo trdno in dobro spim). Ko tako nisem mogla spati, sem šla okrog 2h, 3h zjutraj ven, na obalo. Bilo mi je prijetno in pomirjajoče - nekaj časa. nenadoma me je postalo strah... Bila je čudna svetloba. Naenkrat sem začutila srh in mravljince - zdelo se mi je, da bo voda naplavila kakšno truplo, povsod sem videla čudne sence... Takih čudnih občutkov še nisem imela (pa sem doživela že marsikaj)... Nenadoma zaslišim čudne zvoke... neartikulirane... kot sirene... Najprej sem pomislila, da je parnik - ladja. Vendar zvok je bil drugačen... Kot nekakšen pradaven zvok morja, siren in - kitov. Kit!!! Kita slišim! Vendar - tu ni kitov - verjetno se mi malo blede od nespanja... vendar ne, še poslušam. Glasovi so bili ritmično nepovezani, neartikulirani, vendar je bil zvok poznan iz moje notranjosti, pa tudi iz raznih oddaj na Discovery-ju, ko so oddaje o kitih. Tak otožen, tožeč, vesoljen, skoraj nebeški zvok - kot iz pradavnih oceanov.... To se je ponovilo okrog 10X. Potem je utihnilo, jaz pa sem šla spat. Zjutraj povem Mitji. "Nemogoče. Tu ni kitov. Nisi ga mogla slišati, najbrž si vseeno slišala ladjo". Konec debate. Istega dne gremo v "mesto" na pizzo. Poslušamo poročila (slučajno - v gostilni je bil nastavljen program poročil - sicer, mi, v našem domovanju, nismo imeli radia niti TV) - pravi novinar: "Danes je v naše morje zašel kit - kitovka, ki išče svojega mladička"!!!!!! Vsi trije smo se spogledali, obema z Mitjo so šli mravljinci, ker sva zjutraj tega dne govorila o tem. Tako sem slišala kita. Še ena zanimivost - to sem obnovila v mislih kasneje, tedaj, ko se je dogajalo, še nisem vedela povezave.. Namreč - prejšnjega dne na plaži je punčki močan veter odnesel plastično blazino - kita (!!!) orko! Na bližnji sosednji otoček! Vsa plaža je gledala, ko so ga "reševali" - morali so celo s čolnom ponj na tisti otoček - in ga prinesli punčki nazaj. Ja - res neverjetno. ... Tega leta sem tudi fotkala Škorpijona - celo poziral mi je. naredila sem okoli 5, 6 fotk. Ni ušel. Celo neverjetno me je presenetilo, ko sem mislila, da je samo ob vodi, tu pa je prav videti, da ga zaliva voda... To se na fotki prav lepo vidi - oblit je z vodo - oranžnorumene prelivajoče se barve! V tistih dneh je na teh koncih tragično umrla Ena Begović (ki sem jo prijatelju ravno istega dne v zvezi z nekim filmom omenila, to sem si zapomnila, ker se najprej nisem mogla spomniti imena, potem pa le - istega dne pa me je šokiralo, ko sem zvedela, da je umrla), dva meseca kasneje pa je umrl moj oče, katerega od svojega 16.-ega leta nisem nikoli videla in tako se tudi z mojim sinom nikoli nista utegnila spoznati... Marsa ~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~ "Jaz iščem le eno - da bi izrazil tisto, kar hočem... In ne iščem novih oblik, temveč jih najdem". Picasso

Tra-ra-tratratratra-tra-ra!! Evo, Nace - Dan X. ) Sonce imam v znamenju Rib, v konjunkciji z njim pa so še trije planeti - Mars, Luna in Merkur (in še vsak od njih drug z drugim). Tako imam vse osebne planete v Ribah (v 4. hiši), razen Venere, ki jo imam v Biku (v 6. hiši, vendar imam tudi 7. hišo v Biku in je Venera v bližini DSC). Po Ascendentu sem Škorpijon, Neptun imam v Škorpijonu na ASC (v 12. hiši), Pluton pa imam v konjunkciji z MC-jem iz 10. hiše. (*Uran pa v konjunckciji z MC-jem iz 9. hiše - med sabo sta v konjunkciji, tako da imam posrečen položaj - os 10 hiše - MC mi pade med konjunkcijo Urana in Plutona). To je to. Jupiter imam v Ovnu - v 5. hiši, Saturn v Vodnarju v 3. Točko Duha in Točko Fortune imam v konjunkciji z Ascendentom (ena v 1. in druga v 12. hiši), Kiron imam v Ribah na IC-ju (vendar ne v konjunckiji s stelijem). Čvor imam v Raku v 8. hiši. Moji najbolj rušilni aspekti - Mars opp. Pluton. Luna opp. Pluton, Sonce konj. Mars... Moji najbolj všečni aspekti - Venera trigon Uran/Pluton, Merkur trigon Neptun... Najbolj eksaktni aspekti - Merkur/ASC, Mars/Neptun, Venera/Uran. Zakaj sem bila tako "skrivnostna"? Daljša zgodba... Finta je v tem, da ob vseh Ribah, ki jih imam - mi je nihče ne pripiše - največkrat mi pripišejo Škorpijona, večkrat pa tudi Ovna (to zaradi kombinacije pomladnega znaka in marsovskega momenta), često pa tudi Dvojčka - to je ta moj potentni Merkur - sem pa tudi svetla, svetle polti in las. No, štos pa je v tem, da sem rojena na petek 13.-ega... In edini petek 13.-ega, ki pade v tistem letu poleg Marca, je ravno November, tega datuma pa je Sonce na mojem ASC. V obeh primerih je (kakšno naključje!) ravno Luna v znamenju Rib. Potem pa sem se malo pohecala, ker sem vedela, kako bo kdo razmišljal (in tudi je - nekaj mi jih je pisalo, da so videli, petek 13., leta 64 - in potem sem lahko samo škorpijon)! :>))) Tudi ko sem bila gostja v oddaji in je bilo vprašanje za nagrado moje znamenje, mi je prva, ki je klicala, pripisala Škorpijona. Ko smo se v Chatu pogovarjali desete stvari, so mi takoj pritisnili Škorpijona. In celo tu, na Forumu, se ga je nenadoma v zvezi z mano začelo omenjati.... Torej - zato sem se odločila, da pač ne povem vsega, ker se mi je zdelo hecno in simpatično naključje vse skupaj. Ko sem bila majhna, sem bila precej Riba, vendar me že takrat ni zadovoljila "Ribja" razlaga. Ko sem brala vse znake, sem nenadoma VEDELA, da sem zagotovo v ASC Škorpijon. Ko so mi veliko kasneje to tudi z izračunom potrdili, me sploh ni presenetilo. Aja - moja prva karta v tarotu je 13 - smrt - Škorpijon/Pluton. Rekla bi zase tako: osebnosti ne čutim Ribje (razen muhavosti in podobnih ribjih značilnosti, vendar bolj v vsakdanjem življenju). Najbolj Ribjo noto mi daje Luna - morda še Mars (ritem, spontanost, gibanje, drive...). Riba sem v tem smislu - umetnost, glasba.. nekako moja PODROČJA delovanja... Sicer pa sem dosti trden, nekako realen in celo hladen in morda tudi majčkeno krut človek - imam voljo in sem malo predrzna - to pripisujem Škorpijonu. Mojo absolutno nepripravljenost popuščanja sistemom, ki so butasti, pa seveda spet ne gre pripiosovati ničemur drugemu, kot ravno Sco. Da ne maram, da se me v KARKOLI in KAKORKOLI prisiljuje, pa je itak moja glavna značilnost... Ukočenost in trema je Saturn kvadrat ASC. Moja togost in nenavadna počasnost v nekaterih rečeh pa je Venera v Biku - če namreč ne uvajam sama novosti, včasih nisem zelo za... ;>)) Tako. That's me. :>)) Timing? Naključje? ;>) The Day - Dan X - 27. (9) 5. 2002 (*9) 13.3.1964 (*9)

... Kot bi sestavljali nekakšen življenjski puzzle tukaj v tej temi. Vsak doda delček v tale mozaik, kdo drug ali sam kasneje še kaj doda, nadgradi, tako da vse skupaj diha in živi. Namreč - res bi se v glavnem vsi strinjali, ko bi kdo rekel - najpomembnejše je prilagajanje... toda - Andrej ima popolnoma prav... A drugi ima pa tudi prav. Andrej govori o pravzaprav skoraj idealnem odnosu. Ko je vzpostavljena taka stopnja spoštovanja in zaupanja, pravzaprav res ne rabimo več terminov kot je prilagajanje. Kjer pa je še potrebno prilagajanje, pa hvalabogu, da je, in da se sploh dela korake v tej smeri.. Kajti prilagajanje, kljub temu, da se zdi, da morda ne prihaja od srca, vseeno izhaja iz spoštovanja volje in želje drugega. Marsa

Saj res! Tudi sama sem "opravljala" pravzaprav moški "poklic" - bila sem ena redkih, morda pa kar edina slovenska bobnarka - vsekakor pa zagotovo edina, ki je izza bobnov tudi pela (manj častna in tudi še manj ženska značilnost pa je bil moj blazno močen udarec). Torej - nekakšna moško/ženska kombinacija? ;>)

Kaj mi pomeni intuicija, Tomaz? Zelo veliko - notranjega vodiča in prijatelja. Kdaj jo uporabljam? Pravzaprav vedno. Sebi prisluhnemo na sto načinov - vsak najde sebi lastnega. Finta je, da se nam stvari, dogodki, ki jih začutimo s pomočjo intuicije, sami javljajo s simboli, katere smo si mi sami predhodno postavili... Da jih bomo tudi v bodoče lažje prepoznavali, se nam prilagodijo na tak način, da mi te kode lahko prepoznamo in si jih razlagamo. ... V bistvu ravno intuiciji najbolj zaupam - mislim, da me še ni pustila na cedilu.

Saj res - tudi to me je zmotilo totalno in vem, da sem pomislila - kot bi jim zanalašč naštimali tako slab sound (ko je absolutno prevladal ženski vokal). Ja - in res - dolgočasnost image-a. Spet torej ta aspekt - preizkušeno, umirjeno, nič nanovo šokantnega... To je fora, ko prvič vidiš oz. za uvodni del - glavni pa mora biti logična posledica, nadaljevanje ali nadgradnja tega - prvega.

zelo lepo povedano, tole, pokowc... Marsa ~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~ "Jaz iščem le eno - da bi izrazil tisto, kar hočem... In ne iščem novih oblik, temveč jih najdem". Picasso

Koliko nam pomeni ta pregovor? Ali se strinjamo z njim oz. sami živimo v tem duhu? Koliko časa namenjamo svojemu telesu - kako oz. na kakšne načine ga krepimo in skrbimo zanj? Katere vaje, tehnike, dejavnosti... nam najbolj ustrezajo? In končno - katere tudi sami izvajamo, na kakšen način, in kako nam je vse skupaj koristilo? ... Tale tema je tako namenjena našemu odnosu do športa - namenoma pa je nisem imenovala "šport", ker sem hotela izhajati iz samega bistva. Prav tako nisva športu namenila posebnega Foruma, ker meniva, da so tem temam že drugod, na drugih Forumih oz. spletnih mestih, namenili dovolj pozornosti in prostora (šport in prosti čas) in tako to temo odpiram zdaj v Forumu Zdravje...

Dobro razmišljaš, Pokowc! Hecno - kot Lev imaš veliko momenta dvojnosti - vedno -se mi zdi- izhajaš iz obeh, dveh nasprotujočih si stališč, postavk... Vedno hkrati postaviš vprašanje in že nekako daš odgovor nanj. Iščeš potešitev v vsem, kar je lepega in estetskega, pa tudi všeč ti je akcija in dinamično delovanje.. ... Umetniškem, gibljivem, dinamicnem, očitno pa tudi kjerkoli, kjer se lahko svobodno izražaš...

Ja. ... Ker vemo, kako to izgleda. Marsa ~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~ "Jaz iščem le eno - da bi izrazil tisto, kar hočem... In ne iščem novih oblik, temveč jih najdem". Picasso

... Blago ga usmerjati, vcepiti sicer trdnost - a z blagostjo, pozitivnim zgledom in razumevanjem. Včasih bo težko - klatil se bo z vsemogočimi in nemogočimi osebami, morda mu bo v nekem obdobju za šolo in materialno malo mar. Njegovo ožje, bližnje okolje bo/je bilo demokratično, morda hipijevski starši in podobna socialna okolja. Veliko razumevanja in modrosti si pridobi tudi s tavanjem, pohajkovanjem, obiskovanjem raznih klubov, aktivnega nočnega življenja... Blago pa ga tudi skušajmo usmerjati v umetniško ustvarjanje - npr. likovno umetnost in glasbo, morda pa še raje - ples - oz. dejavnosti, ki razvijajo ritem. Zapomni si vse - vendar tisto, kar sam hoče oz. ga zanima. Marsa

... Malo sem dodatno razmišljala... In prišla do naslednjih ugotovitev... Namreč - begalo me je, kako to, da je odziv na Sestre bil tako medel? Da je odziv bil pravzaprav slab? Nekaj "ni delovalo", nekaj "ni bilo prav" - nastop Sester je očitno nekako "padel skozi". Kajti - da bi se nekako vse zarotilo, da bi šlo za nekakšen bedast "inat", dvomim in skorajda ni mogoče. Komad je bil tudi speven in na nivoju. Nastop Sester tudi čisto korekten... In sem poštekala, KAJ je bilo bistvo oz. v čem je bila finta, catch: vsi smo nekako pričakovali, se bali, da bodo: "napravile škandal", "nas osramotile" in podobno ali se bodo vsaj bedasto in neprimerno obnašale - ker gre pač za tako pomembno zadevo, kot je predstavitev Slovenije. Sestre pa so, obremenjene s to podobo in s težo te odgovornosti in našega (ne)pričakovanja v zvezi z njihovim izvajanjem, ravnale korektno - umirjeno, damsko, uglajeno... vendar - prav nič škandalozno, niti pa ne tudi karizmatično. V želji torej, da bi ustregle vsem in vsemu, so se odrekle tisti plati svoje pojavnosti, zaradi katere bi ravno "zažgale" - kajti - gre za travestitski trio!!! Veliko je bilo ugibanj etc... A ko je prišla prireditev, na nas (na svet) ni naredilo nikakršnega vtisa. Nastop Sester je bil v Talinu PREVEČ korekten, preveč uglajen. Niso bile ONE SAME - prilagajale so svoj nastop - in TO ni bilo v redu in to ni delalo... Kajti prepričaš, sploh pa zmagaš, lahko le, če greš resnično iz sebe in še čez... Marsa ~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~ "Jaz iščem le eno - da bi izrazil tisto, kar hočem... In ne iščem novih oblik, temveč jih najdem". Picasso

... Skoraj bi pozabila... Mislim, da že takoj dan po teh sanjah z dinozavri sem sanjala, kako se je izpod nekega stola ali česa že začela širiti nekakšna svetloba, nekaj oranžnega. Postala sem pozorna in se sklonila in pogledala bližje in videla, da gre pravzaprav za kri, ki je bila gosta, močno rdeče barve, je kar žarela in se je nekako "valila" - kot v kakšnem horror filmu. Bila je močno intenzivno rdeče barve, da sem pomislila, da je kot barva...

Nace (in ostali, seveda) - kaj sem sanjala nekaj dni nazaj (v četrtek ali petek) - da plavam v morju, razburkanem, z nekakšnimi bitji, najprej pomislim, da so nekakšne Nessies, potem pa ugotovim, da so pravzaprav nekakšni dinozavri. Ampak - ni me bilo strah, kar me je še v sanjah presenetilo. Ampak na kaj sem bila še celo v sanjah pozorna in kaj me je najbolj motilo? Da je bila voda topla - celo vroča.. kasneje sem pomislila - kot nekakšna "juha".. Večkrat sanjam vodo - in skoraj vedno ima pozitiven predznak. Vroče vode ne maram (tudi zato ne maram toplic). Sanje so bile zelo žive - temnomodrosivo razburkano morje in kup bitij z mano v tej "juhi"... Potem sem malo analizirala, kaj bi to lahko bilo.. Lahko bi me opozarjalo na prihajajoč mrk (res so se neka letala spet rušila - ravno v morje).. A bolj mislim, da me je nekako v sanjah ošinil nekakšen praspomin... Moja asociacija - Juha, iz katere je nastalo življenje. Kar me spomni na še ene take sanje; enkrat sem sanjala, da sem pod morsko gladino, vendar morja/vode sploh ni bilo - samo posušeno morsko peščeno dno in vsake toliko okostje kakšne živali.. kot nekakšno podvodno pokopališče vsega živega. Bilo je kot kakšna Dalijeva slika in se še do danes spomnim tako teh sanj do podrobnosti kot tudi vtisa, ki so mi ga pustile...

Evo, evo... Zanimivo... Namreč, Onewa - nekako prepričana sem bila (po tvojih postih) da si npr. Kozorog (ASC v Raku -meni- lahko daje nekoliko podobne energije in tudi videz)... Zdaj pa bi samo nekaj poudarila - vedno pravim, kako pomemben je lahko planet na MC in spet se ta moja teorija potrdi - namreč - nimaš niti enega od najosebnejših položajev v Kozorogu, in vendar jaz pri tebi čutim in opazim "kozorogovski moment" - ki je - Saturn na MC-ju - v tvojem primeru... Kulminantni planet. (*poleg tega je seveda možno, da je Saturn tudi vladar tvoje Venere ali Merkurja). In res MC "zaokroža celotno sliko horoskopa". Začela pa sem spet "pri koncu" - izvleček. Ob tem bodi vesela, da imaš Luno v znamenju Rib - ki te seveda bega in si jo morda že ničkolikokrat klela, a vendar ti daje razumevanje, modrost, notranji ritem in vero. Marsikatera zelo znana in nadarjena oseba ima Luno v znamenju Rib - ta položaj daje tudi nekakšno milino, toploto, ki jo izžareva ta oseba. Kombinacija najpomembnejših položajev daje pri tebi morda eteričen videz ali krhkejšo telesno konstitucijo - od nekdaj si občutljiva in tudi nagnjena k vsem mogočim alergijam ali pa nenavadnim boleznim oz. težavam. Si kot goba - občutljiva in večkrat žrtev - pravzaprav bi rekla, da v tej vlogi morda večkrat ko ne celo uživaš, kar ne pomeni nujno, da si mazohist. Si na nek svoj odštekan način tudi egoist - čeprav imaš ogromno razumevanja. Težko pa se nekako oddaljiš od svojih težav - vedno se zdi, kot da koplješ po njih in se vračaš k starim vzorcem. Sicer se izogibam kateremu od položajev pripisovati negativne note, vendar ti moram reči, da je ASC v Raku (sploh, če gre npr. za Vodnarja, tehtnico, Ribe ipd, "šibkejše" znake) precej težaven položaj - zdaj mi je tudi jasno, zakaj si privzemaš takšne vzorce in resnično v postih omenjaš močen starševski vpliv - kajti tega (močnega, in tudi problematičnega) vpliva se res težko otreseš v življenju oz. res porabiš dosti energije (in tudi časa) - da v tem smislu najdeš sebe, da ti ni treba več tekmovati s predstavami staršev o tebi - vedno si se namreč bolj, kot ustreči sebi, trudila ustreči drugim/svojim staršem - pravzaprav si to že vse življenje prizadevaš harmonizirati in to je ena od tvojih življenjskih nalog; da uspešno krmariš med starim, tradicijo, vrednotami, in novostmi in novimi pogledi. Tvoja naloga je mdr. vzgoja otrok tako z modernimi pristopi kot z znanjem in poznavanjem tradicionalnih vrednot. To je v bistvu tvoja glavna naloga - odnosi, transformiranje vzorcev... Mislim, da tudi drugiod, na drugih področjih, nimaš toliko težav - pri delu si npr. vestna in pridna, zanesljiva in odgovorna, vse, kar tebe zanaša, so samo čustva in morda slaba samopodoba - zdaj je pri tebi obdobje najbolj pospešene osebne rasti in zdaj se nekako šele začenja "tvoj čas".

Moram reči, da sem nad rezultatom - in pravzaprav sploh nad vso prireditvijo - oz. z asortimanom letošnjega Eurosonga - hudo razočarana. Nikoli pravzaprav ne gledam teh prireditev (ali pa pač vsake toliko preklopim program, vendar bolj, ko je glasovanje), letos pa sem hotela vse videti, da bom lahko res kritična in da bom videla nastop Sester in njihov komad objektivno - torej tudi ob boku z drugimi songi festivala... Moram reči, da kljub temu, da mi ta festival itak nič ne pomeni in mu jasno ne pripisujem nikakršne kvalitete, niti ne izvajalcem nikakršne umetniške ali drugačne, kaj šele avtorske vrednosti, vendarle ugotavljam, da toliko diletantizma, plagiatorstva, neizvirnosti, in, konec koncev, zelo zelo slabo izvajanih songov (večina jih je grdo fušalo)..... na enem mestu mislim da še nisem slišala/doživela. Ko sem tako gledala predstavitveni del (vsi avtorji so predstavili komade), sem si mislila, da sedaj pa praktično MORAMO zmagati - saj je naš komad daleč najboljši od vseh - prav primeren za evrovizijsko popevko - speven, jasen, ritmično dinamičen in z refrenom, ki gre v ušesa. Ko pa sem videla, da so se začeli glasovi dajati v povsem nepričakovane konce (Ciper - 5 tipov, ki kolovrati po odru, zelo ubogo - in vendar so dobili veliko glasov), mi je postalo jasno, kako bo izpadlo vse skupaj... Po izvajanju Vesne Pisarović - ki se je bolj kot pela raztegovala po odru, niti ni bil dober komad niti njegova izvedba, sem si npr. rekla - uh, Slovenci bomo tokrat zelo visoko. No - hrvaška predstavnica je dobila več glasov kot naše Sestre - kar me kot glasbenico popolnoma preseneča in šokira. Grki... Ciper... Z naravnost otroško smešnimi izvajanji in komadi... Avstrijci z "v nulo" skopiranim komadom, Francija, Anglija - s povsem nespevnimi, dolgočasnimi songi brez življenja... Zmagovalnega songa se niti ne spomnim - razen končnega vrhunca v obliki kičastega latino action vzklika, ki nikakor ni sodil v vse skupaj... 90% pesmi se niti ne spomnim, kako so zvenele - od vseh se je - poleg našega - v drugačnem, morda ne ravno najbolj posrečenem, a zagotovo z veliko več izvirnosti kot večina izvajalcev - razlikoval/izstopal samo še komad Makedoncev. Ves festival je tako name napravil vtis, kot bi šlo za neke nepomembne vaške Karaoke. Skratka - pravzaprav bi bilo celo realno glede na ostali izbor, da bi zmagale Sestre - saj so edine ponudile pravi EVRO SONG... Vendar, kot nekako vedno, smo tudi tokrat "izviseli". Kot nudeljni. Vsi so dobili več točk kot mi. Zanimivost: Slovenija je Hrvaški dodelila 12 točk (?? !! Glasbeni okus Slovencev?!) - Hrvaška pa Sloveniji 1 točko - toliko o "bratstvu&jedinstvu" - dobrima sosedama etc... Nekako nismo prepričali - morda zato, ker to ne paše nam, Slovencem? Kdo bi vedel, v čem je finta takihle izhodov in tudi, kakšna so ozadja in ali je možno, da sploh so, oz. če so, da so lahko tako vplivna...

Večkrat nam Tarot da zelo dobeseden odgovor, mi pa iščemo globlje in zapletenejše razlage. Oba sta omenjala Zmernost (14. karto v tarotu). Preprosto - dosegle so 14. mesto (se mi zdi). Pri takihle zadevah z rezultatom ni zelo smiselno se lotiti z 10-imi kartami - ne zato, ker ta odgovor ne bi bil pravi, pač pa zato, ker nas preprostost odgovora morda lahko zmede in izhoda ne interpretiramo tako - dobesedno ("bukvalno"). Čeprav pa je seveda res, da ne moremo z gotovostjo trditi oz. vedetii, ali bi karta Čarovnika (karta št. 1) tu res pomenila zmago - ali le odvisnost od trenutka in muhavost situacije, sicer pa seveda spretnost in izražanje, pa še hendlanje zapletenih situacij. Zmernosti je bilo v njihovem nastopu dovolj - še preveč - morda bi res bilo bolje, ko bi bile napravile škandal. Tomaž je sicer imel kar prav - niso sicer napravile škandala, tudi nimajo razloga za ne vem kakšno osramočenost, vendar bi vseeno lahko sklepala, da bodo domov prišle vsaj poparjene ali razočarane. Tudi mesto je bilo blizu - Tomaž je omenjal 13. mesto, v resnici pa se mi zdi, da so bile 14. Marsa

Evo - zdaj bomo videli. Grem gledat - priznam, prvič tako nestrpno. Prav fajn, da nisem napovedovala - tako bom lahko neobremenjeno spremljala in ne še jaz zraven čutila odgovornosti.

HVALA! icon_smile.gif icon_smile.gif icon_smile.gif Marsa ~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~ "Jaz iščem le eno - da bi izrazil tisto, kar hočem... In ne iščem novih oblik, temveč jih najdem". Picasso

Poleg tega, kar si že naštel, še: Jupiter, Pluton... pa seveda Sonce. Potem močni aspekti med Luno ali Venero in Marsom, Jupitrom ali Plutonom... Za atrakcijo poskrbi še kakšen Uran z elektriciteto (predvsem aspekt z Luno ali Venero)... Močen poudarek na seksualnosti pa dajejo tudi konjunkcije med znaki, katerim vladajo omenjeni planeti... Marsa ~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~ "Jaz iščem le eno - da bi izrazil tisto, kar hočem... In ne iščem novih oblik, temveč jih najdem". Picasso

Onewa - všeč mi je tvoj način razmišljanja. Všeč mi je tudi, ker si samokritična - ne smeš pa biti preveč. Tudi analiziranje je včasih čisto koristno - a spet ne preveč.. Marsa

Zelo res! Dobro si peljal misli tule... Tudi to je res - to je bistvo svobodnega odnosa.. Še nekaj bi samo dodala - tudi mi sami igramo takšno vlogo, kakršno smo si jo zapisali - tudi če skupaj s partnerjem. Marsa

Tjazy - tvoje mnenje na tem Forumu je več kot dobrodošlo! Prav je, da poveš, kar misliš in kar čutiš, sploh, če imaš lastne izkušnje... Izkušnje so te, ki največ štejejo, in ne besede ali mnenja. Saj sem te tudi sama povabila, da se pridružiš debati, ravno zato, ker se mi je zdelo, da zanimivo razmišljaš in da imaš tudi konkretnejšo podlago za svoje mnenje. Tvoje sem pokomentirala tudi zaradi toka pogovora in ni bilo mišljeno osebno in tudi slučajno ni letelo nate - ti si pač izpostavil to "teorijo" - kot ti, sem tudi jaz razpredala svoje misli na glas. Ker pa sem hotela komentirati točno določene stavke, morda izpade, da sem zanalašč tako izpostavila. Gre za to, da si napisal strnjen text, v osnovi pa se STRINJAM s tabo. Absolutno te podpiram, kar praviš, in čisto sprejemam to. Gre samo za to, da jaz v tej temi razmišljam drugače. Ehh, zmagala! )) Point je bil v tem, da si to mnenje zastopal nekako srdito, zato moji "opozicijski" komentarji... ker - konec koncev, kaj nas briga, kaj si kdorkoli misli... A zdelo pa se mi je, da si v bistvu zastavil, kot da nas moraš vse skupaj prepričevati v to, ker smo vsi skupaj nekako zavrti ali kaj... a nam (meni) pa je lahko vse to že nekako jasno - svoje odnose pa vseeno furamo pač drugače - kar ne pomeni, da manj iskreno.. S tistim, ko pa pravim, da ni vsaka izražena misel oz. čustvo, nujno iskrenost, ampak lahko tudi egoizem, je v bistvu reply na to, kar si že sam dejal: Lahko rečemo: rad te imam z egoizmom (potem nekaj pričakujemo) ali brez. Oboje pa je v bistvu iskreno. In niti najmanj te ne obtožujem, te celo občudujem - mislim, da imaš jajca, da svoje mnenje sploh podajaš in tudi zastopaš tako ognjevito. Skratka - nisem v opoziciji tebi, ampak temu, kar lahko nastane, če se prehitro navdušimo nad sistemom, ki ni naš, in si ga privzamemo, ker je nekdo drug tako dejal ali je njemu pač deloval. Mislim, da mora sam pri sebi razčistiti, kar si kdo misli in kaj čuti. Tvoje razmišljanje mi je v večini kul in štekam - vendar opazujem, pri sebi razmišljam, vidim recimo še Onewino mnenje, pa dodam še na to komentar, etc... Saj tudi o teh stvareh nimamo že čisto dokončno izoblikovanega mnenja, zato tudi sprotno takole pogovarjanje... Saj pa smo itak vis skupaj že zdavnaj ugotovili, da je pogovor terapevtski. Tvoji članki bodo morda nekomu dali odgovor na vse, kar si je sam že zdavnaj zastavljal in bo končno videl vse to ubesedeno. Nekdo si bo na podlagi tega še bolj trdno oprijel konzervativnejšega odnosa... Vsi pa razmišljamo in razglabljamo o tem - in to je dobro. Marsa ~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~ "Jaz iščem le eno - da bi izrazil tisto, kar hočem... In ne iščem novih oblik, temveč jih najdem". Picasso

TO - Ursulle - zelo dobro si povedala! In tudi - tako se razmišlja... Zrak podpihuje ogenj, voda napaja zemljo... Malo pa je treba včasih pogledati okrog sebe, tudi v naravo... Najteže je biti preprost. ;~)