Zivjo. Nisem mogla ostat tiho ob tej temi. Berem poste in ... Kar trest sem se začela in solze mi polzijo po licih. Še vedno. Čeprav so od dogodkov minila tri leta. Ja, tudi jaz mam za sabo zlorabo. Nikakor ne morem normalno zaživeti. V moji družini je to tabu. Kako ne bi bil, ko pa je eden od družinskih članov tesno povezan s storilcem. Če bi zvedel, bi mu uničilo življenje. Dobesedno. Storilec je pa na takem položaju, da bi prej vsi njemu verjeli. Ko sem se nekaj časa nazaj odpravila do psihiatra, me ta ni jemal resno. Mogoče zato, ker je moški in v istem poklicu. Samo s tabletami me je hotel nafilat in čist o drugih stvareh govort. Res, da se borim še s strahom, ki naseljuje vsa področja mojega življenja, in z motnjami hranjenja, ampak jaz sem šla k njemu zaradi zlorabe!!! Zdaj sem po dolgem času spet začela iskati psihiatrinjo in sem jo tudi poklicala. Moram zdržat še ta 2 meseca, ko sem naročena. Veste, kaj se mi je zgodilo? Ko sem klicala psihiatrinje, sem se začela tako trest, da niti govorit nisem več mogla. Ko me je potem ena psihiatrinja nesramno odslovila z besedami, da mogoče potrebujem osebnega zdravnika in ne psihiatra ... samo zato, ker nisem mogla govorit o svojih problemih po telefonu. Vsak dan se znova borim s strahom, nezaupanjem vase, depresijo ... Nekje sem prebrala, da bi morala storilcu odpustit. Kako je to možno? Na kratko sem vam opisala svoje najglobje skrivnosti. Samo zato, ker vem, da sem skrita, neznana in ker vidim, da ste polni razumevanja.