Piko

S čim sem te užalil? A zato, ker "podobnosti" nisem dal v narekovaje?Dej, ej, napiš, piš, kvaje, vaje, to, o ...

Meni se ne zdi napačno, če vsak misli malo po svoje (ali malo drugače). Kam bi pa prišli, če bi vse svinje mislile svinjsko enako, v svinjak (svinjski brlog)? (Po moje vsak afirmacije uporablja in rabi njemu lastno.)

Selene, afirmacije so na nek način, v nekem obdobju potrebne. Težko znam ta hip v sebi poiskati pravi odgovor (pravi zame in ne nujno pravi zate) ampak recimo da ti opišem, kako sem se v različnih obdobjih loteval kuhanja: Moja prva kuha: mama mi je povedala preprost recept, ponovil sem ga in zdelo se mi je, da mi bo šlo. Ko sem začel delati sam, sem v hipu pozabil vse. Potem mi je mama pripovedovala recept sproti. To bom imenova prva kuha, kuha prvega obdobja. Moja druga kuha: izbral sem recept iz kuharske knjige, ki se mi ni zdel pretežak in začel delati po njem. Okus je bil običajno bistveno drugačen od pričakovanega. Ali je v receptih kaj manjkalo? Se pecivo ni posrečilo zato in zato? Tretja kuha: zdelo se mi je, da že nekaj obvladam in všeč mi je bilo izdatnejše začinjenje. Vedno sem bogato začinjal, tako se mi je zdelo, da ima jed boljši okus. Jedem sem dodajal afirmacije okusa! Trenutna kuha: Počasi sem se zavedel, da se ne čuti več osnovnega okusa sestavin. Sploh, če je soli čisto malo preveč. Da sem prišel do te kuharske faze, ko uporabljam manj začimb in sploh samo eno vodilno ali dve različni, mislim da sem lahko prišel samo skozi tretjo fazo. Sedaj mi okus sestavin jedi, brez močnejšega začinjanja, zelo paše, ko mi je bilo včasih le v osnovo jedi, podlago. Ampak solim še vedno, malo afirmacije mi je všeč... ne vem pa, če je potrebna. (SSS bo trdil drugače)

MorskiLev, tole slikco sem že videl enkrat, pa nič zato. Lepe slikce rad večkrat vidim.

Ja kolk podobnosti, ane? Pika-Pikica z dinga-dongami ane, pa Binga-Bonga s svojimi pici-pikicami ane, pa podobna koncepcija (kontracepcija?) imen, pa jugovićka dobra vola, (čeprav je pri eni občasno čutiti srpski smisel za h-umor) pa obe imata mezinca leve noge najkrajšega da ne rečem, kako sta si podobni v različnih izbirah parfumov! Ne vpraš, kol bi se še našv, če ne bi Jesenićani pobedv u hokeju!

Ena na brzaka: Pridušen topot v smrekovem gozdu me spomni na Silverja. (may-moon-ska provokacija)

Bik1975, prav zares me zanima, kaj ima Kabi poreči na vse to. To bo še zanimivejše branje od tvojega, sem prepričan.

Še Mateji en kup Tole dvoje si bom zvečer prebral v miru in ob prijetni glasbici. (malo mi je mar, če ji bo nerodno, kadar Piko pokaže, da mu je Tejči tudi malo všeč)

Ali je važno, "kaj"? Bolj je pomembno, "kako". Predvsem pa da je "hitro", če si lačen. Npr. 20 dag naribanega korenja sem prepražil na močnem ognju, dodal pol kile mletega mesa, pristavil vodo za kuhanje riža, ko se je meso osušilo, sem stresel gor še veliki žlici sesekljanega česna, počakal da zadiši (to je bilo tudi edino čakanje) in zalil s pol litra paradižnikove mezge (ne maram mezg, ki so kiselkaste, npr. Valfrutta, ali pri pelatih v paradižnikovem soku tudi radi dodajajo kislino kot konservans) še 3 lističe lovorčka in namesto zdrave noravno sol. Omakca je brbotala samo kakšne 16 minut, potem sem odstavil in čakal, da se malo ohladi. Ko je bil skuhan riž, sem v omako zamešal še malo masla. Riž sem naložil na globoke krožnike v obliki kolobarja, tako da sem v luknjo na sredi našeflal omako. Tako, ni vse slabo, kar je hitro.

Naslov enega filma: Človek orangutan (bingo bongo) ( Igra Celentano Adriano, Komedija iz leta 1982) Še današnje geslo: Na BINGO v KONGO. Binga, a si ti tud že v penziji?

En HaPiku: Na beli travi sveže mačje stopinje vodijo v zimo. (St.odru-gao-pica)

Mantis, res je, pozabil sem navednice. Dobro pa je, da si razumela. Tvoja pisanja nisem nikoli jemal kot strokovne nasvete, prej bi rekel, da kaj osvetljuješ in sem ga vedno rad prebral. Nisem želel narediti kakše pavšalne sodbe čez vse. Le poudariti sem hotel, da o tem, pa o Varanju očitno Slovenci vse vemo (malo sem ciničen, kar ni dobro) In hvala za pisanje o dogajanju iz Oprah šou. (Sam ne morem napisati, da so vedele, le da tega niso hotele tega sprejeti. Ali da niso hotele vedeti.)

O Lia, tebe pa ne prištevam k strokovnjakom. Ko sem bral CC, kaj je uspelo Don Juanu, kako se je s pečine pognal v globino in izginil s tega sveta, sem si mislil - to je možno! Drugo je, če bi to uspelo tudi meni. Ampak zakaj bi mislil, da to ne bi uspelo vsakomur? Vprašanja nisem postavil tebi, te pa razumem, če odgovarjaš kot žena in mama. Vprašanje današnjega zaupanja je bilo postavljeno včerajšnjim zlorabljenim. Takole razmišljam: nimam konkretnega razloga, da ne bi verjel v to, da žena ni vedela. A kako bi razmišljal, če bi bil v taki vlogi, bi še verjel?

V katerih dveh temah imamo tule največ za povedati? V Varanju in Spolnih zlorabah. Tu je naše znanje najmočnejše, sicer ne bi prebral toliko različnih teorij. Ene par jih zares piše iz prakse, ti bolj sprašujejo, vsi drugi pa vemo vse o tem in smo seveda trdno prepričani v to. Kako bi en tak, ki mu je vse jasno, zakaj in kako do tega pride, pa kako je treba ravnati po tem in še sto podrobnosti, pisal v primeru, da se je to zgodilo njemu? Skratka v teh dveh temah strokovnjakov ne manjka. Piko P.P. Meni se prej porodi vprašanje kot trditev v taki temi, kot so Spolne zlorabe. Vzamem za primer, ko je oče zlorabljal svojo hčer. Kako je možno, da žena oz. mama ni nikdar nič opazila, da ni vedela? To mi je tako težko razumeti. Potem imam naslednje vprašanje: kako bi jaz, če bi bil sam zlorabljen, lahko komu zares zaupal, če te zlorabita tvoja najbližja dva? Eden fizično, drugi je pa zlorabil zaupanje. Kako zaupati moškim, če te je zlorabil oče, kako zaupati ženskam, če bi mama morala kaj vedeti, pa ne? A naj verjamem njeni zgodbi, da ni vedela? Meni bi se porušilo generalno - zaupanje na slošno. Odrastel bi in iskal pomoč okoli sebe s tem svojim večnim dvomom, koliko lahko zaupam tistim, ki mi svetujejo pomoč. To vsekakor ni bilo vprašanje za strokovnjake in teoretike te teme.

Ananta: Kmalu izdamo PCS Inicijacijo za Otroke. PCS omogoča instant materijalizacijo zahtev. Želja se torej ispolni tudi v minutah. Kabi: Bistvo vzgoje je v tem, da otrok spozna, da je za vsako stvar potreben trud in da nič ne pade z neba kot sveta mana. Dva diametralno nasprotni trditvi, od katerih je mogoče ena videti bolj resnična. Danes mi je povsem mimo način učenja, po katerem se moraš zaradi vzgoje truditi in truditi, pa nihče ne ve, zakaj in kam vlagajo svoj trud, napačno se mi zdi miselnost, da brez truda nič ne pade z neba kot sveta mana, Kabi - tale tvoj trud mi je zelo zelo mimo. Nič ne rečem. Ti se kar trudi, zelo pozorno in natančno študiraj skrite pomene TEORIJ, ki po drugih napisanih teorijah gotovo držijo. Ja katera reč pa danes ne drži? Kaj misliš, da je veljavna ena sama teorija in ena sama praksa najboljša? V vseh 11 dimenzijah? Priznam, da sem si mislil svoje, o instant materializaciji otroških zahtev. Kot bi bral drugo vrsto skrajnosti. A poznaš Martina Kojca in njegov Učbenik življenja?

Cocci, kaj da si, dolgočasna? Ko vse počiva je zimsko dolgočasje pričakovanja pomladi (brezveze-nisemnitipesnik-ampakvečnizačetnik) P.P. Sedna, tisto kar svetuješ, pa že poskušam

Tako mislim tudi sam.

Včeraj zvečer sem izjemno dolgo hodil domovZvečer sem napisal tole (samo še ta haiku, potem pa bom dal mir, obljubim!) Večerni veter nosi lepe snežinke medvedovih sanj

Kaj ti mi ne verjameš? Ne, vidim da mi verjameš, sicer ne bi dala gor svoje slike, s katero bi osvojila (morda posvojila?) kakšnega fanta ala'Seal.

Tale Pikica-Pokica je mogoče imela nekaj sorodnikov tudi v Savskem naselju. Od nekdaj je tam bil šiptar s slaščičarno v aluminijasti škatli, kjer je imel sladkor na sto načinov in okusov. Tam sem se naučil žreti torte. Bele šamšnite in rumene kremšnite. Pa turški med, ki ga je sekal. Uf, današnje tortice je hrana v primerjavi s tistim takrat.

Kaj maram in česa ne maram? Ali imam najraje zrak temperature 24-27 stopinj celzija? Kako prenašam vročino? Je prenašati pove kaj več o tem, ali mi je vročina všeč ali ne? Zima je povezana z več nevšečnostmi kot poletje. Ali jo imam zato manj rad? Kako moje izkušnje in dogodki, povezanimi z različnimi letnimi časi vplivajo na percepcijo, kateri letni čas imam raje? Veliko vprašanj sem si zastavil. Na letne čase nimam vpliva torej zame ne sme biti tako izrazoite pomembnosti, kaj imam raje. Zakaj bi vnaprej pričakoval slabši letni čas.

Saj ni res, pa je! Binga-Bonga je najboljša! V čem že?

Modrina neba bele poljane odseva v njenih rjavih očeh.

Pjotra, Saj nisem imel v mislih nič slabega...

Kdo to pravi, Krega-Rega?