Piko

Aha. Potem pa kako krasna obala, kjer Binga-Bonga jaha Kobilo-Kobala čeznjo leti Boeing-Boeing ko zgodi se Bing-Bang

Kobila-Kobala (žrebetinja igralca Borisa Kobala) - Kraj:Obala

Trojanski konj & Tržaška kobila

Kdo? TutanSantos?

Presenetilo me je, ko sem v čestitkah zagledal eno ime. Firbčen kot sem, grem pogledat kaj dogaja tam. Prinčipesa & Kontesa .....&... ...&.. VNB!

Bil v trgovini. Že dva dni me nekaj me praska in srbi po .r.. pa sem premišljeval, česa mi manjka. Nič da bi vedel. Česa pa že dlje časa nisem jedel? Kranjske klobase! Vzamem polovico kamniške. Pa sem se spomnil, da se malo namastim še s pečeno slanino. Njam. Doma se kuha tista polovička klobasice. Iščem hren, da ga zmešam z gorčico. Manjka! Nič ni manjkalo, ko sem v veliko žlico gorčice vmešal 5 kapljic tabaska! Če sem na začetku pojedel preveč slanine, je bil kriv dober jelenov kruh! Kdo pa je že videl raven kruh? Aja, ne maram kruha, odrezanega krivo. Samo lepo naravnost. Pa komu mar za včerajšnje marnje.

Prav ta dva stavka sta me najbolj in takoj pritegnila od vsega napisanega. Premišljeval sem še o tem, zakaj brez dualnosti, dvojnosti ne morem opisati skoraj ničesar. Kako bom lahko opisal dobro, če zraven nimam neke primerjave, ki jo prepoznam za zlo? Kako bom dnevu rekel dan, če nisem spoznal noči? V matematiki se da vsako izjavo napisati kot niz trdilnih in nikalnih elementarnih izjav. Računalniško lahko vse opišemo z nizom 0 in 1. Vse se da zapisati v biznarni obliki. Napisal sem trdilno in nikalno obliko. Mogoče bi bilo natančneje napisati - da gre za nekaj, kar je prisotno in česar ni prisotno. Zlo torej ni pristono kot nasprotje dobrega, ampak kot odsotnost dobrega. Vsaj tako trdi Gary Z. Če živim vse, kar sem, potem moralnost doživljam na drugačen način. Niti mi ne more biti nepriljubljena cokla. Moralnost zame vseskozi vzpostavlja nek dualizem. Aha, kadar me zanese k sodbam, potem potrebujem ta dualizem, ločevanje. Če se uspešno izognem ocenjevanju, označevanju itd. potem se dualizem situacije ne pojavi in ostane mi eno, enost, celovitost... Vse dobro in samo dobro, Piko

Draga Pjotra.Težko bi napisal mnenje samo o vplivu vilinskih simbolov. Veš kaj mi je padlo v oči. Tvoja mami si je kupila neko magnetno blazino. Kako ve, kakšne učinke vse bo imela nanjo? Zgolj po tem, kar ji je nekdo rekel? Ali je prebrala dobre učinke na kakšni reklami? Po priporočilu kakšne znanke? Kako ve, da je blazina programirana v redu in bo zanjo zares delovala v redu? Vera? Vilinski simboli se mi zdi neke vrste magija. V smislu, da jih narišem in jim sam vprogramiram pomen, smisel. Nekatere moraš po navodilih tudi aktivirati, vse pa je povezano s tvojimi pozitivnimi mislimi. Že misel sama zase je lahko magična. Če pa nekatere oblike znakov po Marjetkovi knjigi gredo skupaj z nekaterimi pozitivnimi afirmacijami, mogoče tiste afirmacije delujejo močneje. Sami zase ne verjamem, da imajo kakšen vpliv, sicer bi bilo dovolj, da bi si pod blazino dal karcelo knjigo. Ali da bi vam tista gospa kaj izmerila ob knjižni polici, na kateri je bila knjiga. Meni se zdi najboljše vodilo - zaupati sebi, zaupati svoji notranji presoji, - občutku, kaj je zame dobro in kaj ni.(pa da ni drugemu v škodo) Ne glede na to, ali rišem vilinski znak, vlečem tarot karto, vržem I-ching (tudi to rad včasih naredim) ali kupujem nek stroj ala masažni aparat, elektromagnetno blazino, glineno piramido... Negativnih afirmacij pa v simboliko niti ne bi hotel vcepljati. (Mogoče lahko ljudi, ki se ukvarjajo z drugačno simboliko, drugimi vrstami sibmolov, simbolika vilinskih simbolov vznemirja. Kabi mi je enkrat deloval kar nervozno.) P.P: spomnil sem se, da sem na veliko krajih videl solno svetilko, povsod mi je delovala prijetno name. Eno sem dobil v dar, jo prižgal in takoj me je začela motiti. Kasneje sem jo še nekajkrat prižgal, pa me je vedno nekaj vznemirjalo. Ravno prav, da raziščem, ali je to zaradi kraja postavitve, karkoli, zakaj nimam dobrega občutka ob tem. A ni zanimivo. Poskusim tudi tako, da jo odnesem nekomu drugemu, ki jo že ima, in učinek poskusim tam.

Zame je bil zakon Isaac Asimov. Nekaj njegovih knjig sem šel brat tudi v SrbHrv, ko v slo ni bilo prevoda.

Ni bilo spregledano, samo mnenja ni nihče napisal.Za zveri je značilno, da ubijajo zgolj zaradi preživetja in ne iz zabave. V njihovem ubijanju je težko najti zlobo. Včasih kako živalco, preden jo ubijejo, morda mučijo, a to je le del zabave. Malo se poigrajo med lovom, kot mačka z miško (videl na lastne oči) Če je vse v ravnovesju, tudi dobro in slabo, jajajaj. Ali lahko premišljujem obratno - toliko, kolikor si ljudje naberejo dobrin, dobrega, se bo zgodilo tudi slabega? Težko rečem obratno, da slabe reči pogojujejo, da se bo potem zgodilo še kar dobrega za ravnovesje. Kaj potem ta svet sili iz ravnotežja? Če ga sili? Ja, težko si predstavljam, da bi bilo v človeku sam en pol, samo dober ali samo zli. Samo potem ne vem, kam postaviti nekatere posebne ljudi, kot na primer Anastazija. Je v njej potem tudi kaj zla? Vse dobro!

Hecno je brati, da je njen hobi po tvoji sodbi zanimiv.Sam nisem opazil, da se muči s tem, kaj je bila nekdaj. Kako naj poskrbi, da BO tukaj in sedaj. To JE. Vsak trenutek. Zakaj bi morala potem to poskrbeti? In sploh se ni podpisala kot Silva, ampak Sliva. Toliko o tem Zato sem te pa vprašal, če natančno bereš tiste teorije, ki jih tolmačiš na teh straneh...

Nič ni narobe, vse je prav, vse je možno. Nisem nikakršen specialec, če preberem vse, kar je napisano in ne samo na počez. Pri tvojih natančnih ekspozejih in razlagah se sprašujem, kako natančno si prebral teorijo o tem, kar pišeš? (Meni tudi pod razno ne more nekdo prodati Kokole namesto CocaCole)

Prav to sem želel danes napisati, pozabil, pa si me spomnila. Zakon ustave RS ne obstoja. Je Ustava, ki ima celo Preambulo ki ni del integralnega teksta in jo je zato še težje spreminjati. So zakoni, predpisi z zakonsko močjo itd. Sankcioniranje v primeru kršitev zakonov je natančno določeno. Ustava je po svoji izgradnji in funkciji, namenu, bližje morali kot zakoni. Ni kar brez razloga Ustavno sodišče RS, ki med drugim preverja tudi ustavnost zakonov. Po drugi strani pa ustava ne zavezuje enako kot zakon. Pri ustavnih načelih je vedno nekje dodana besedica NAJ, ne glede na to, da ni napisana.

Ena napaka v tvoji trditvi je očitna. Koliko pa je še neočitnih?

Kabi, kako veš, po čem sklepaš, da Piko pravilno ugotavlja? Zgolj po tistem, kar si napisal?Sam nisem prav nič prepričan o pravilnosti svojih trditev. O tem do petka sploh še nisem premišljeval na tak način. V sredinem Delu je bila objavljena iskrica Oscarja Wilde-a: Kadar se kdo strinja z mano, imam vselej občutek, da se motim. P.P. Tvoj komentar na Samson23ov post o "off-topic" se mi ne zdi tako zelo iz trte zvit , ker ni rečeno, da ga pisanje o vprašaj-u ni mogoče spodbudila misel, da je tudi tema off. Vse je možno... P.P.P. Č se ti da odgovoriti še na vprašanja, ki sem jih zastavil v tem postu:

Spon-tanost ponavadi se za cilj četrtkovage izleda odločim zanji hip, zadnji večer, včasih na cesti, včeraj pa sem si celo vzel prost dan. Šel naj bi z znakom Spontanost. Kako sploh lahko grem spontano v gore, če izberem cilj, potem pa si naredim timing in plan poti? Ali je v gore sploh smiselno hoditi spontano? Ob 10h naj bi šel od doma, pa tisto uro niti spakiran še nisem bil, kaj šele imel izbran cilj. Jp, spomnil sem se na Stenar, da bi enkrat rad šel gor in se odpeljal od doma. Potem mi je bil Stenar premalo oz. ne povsem po volji in zamenjal sem ga (okoli Kranja) za Bovški Gamsovec. V Vratih sem hotel iti kar na oba. Ko sem bil pod Bovškim Gamsovcem, gledam nanj, potegnem ven fotoaparat in zraven listek Spontanost. Nikdar se mi ne potegne ven listek, zakaj prav sedaj? Koliko bo moja tura spontana? Počasi jo primaham na Luknjo. Kjer je zadnjica, tam je tudi Luknja. Oziram se navzgor na BG, potegne se mi spet listek... nakar me potegne! Kaj če bi obšel Triglav? Preko Kredarice? Ne nori, to je 1800 m višinske, pravi razum, pa se ga spontano ne bojim. Poteram se po mulatjeri v dolini naproti. Tabla Kredarica 5 ur malo pred tretjo. takale planinska šala me pa ne bo prestrašila, če grem spontano! In nadaljujem. Spet sem na višini. 5 metrov pred menoj se prekucne kamen s poti. Kdo mu je kaj naredil? Je padel spontano. Hecno, težak kar nekaj kil, da se je previrnil prav sedaj! Saj niso tla lesena, da bi vibrirala pod mojimi nogami, ampak je pot vklesana v živo skalo. Naredim še nekaj korakov in nad menoj zažvižga. Dva kozoroga sta in zažvižgam jima nazaj. Vmes do Kredarice opazim še stražarja gamsove črede. Pri Planiki sonce že zahaja in na Kredarici sem v poznem mraku. Preseneti me , da ni nihče hodil čez Prag, da bi mi meteorolog povedal za razmere. Utrujen sem toliko, da ne čutim več utrujenosti. Spontano se spomnim, da bi bilo dobro prespati in iti dol podnevi... ker ponavadi rinem do konca. V svetlobi prvega krajca grem še pogledat v smer sestopa in zagledam stopinje. Tričetrt ure pred sončnim vzhodom že rinem za stopinjami človeka, ki je prišel čez Prag. To ti je spontanost, slediti sledem... Opazim, da so stopinje človeka samo navzgor. Ta pa je! Na strmini mi postane jasno, zakaj ni šel dol. Nov sneg je prekril zmrznjenega starega in je nevarno. To ni po spontanem planu. Spet navzgor. Se bom vračal skozi Krmo? Ta bo predolga pa niti ne bom potem obhodil celega Triglava. Ne na tak način. Spomnim se, da mi je zvečer avtomatsko prišla na misel stara pot, ki jo poleti ne uporabljajo, se pa skalam izogne tako, da gre pod njimi. Spet sem v pogonu. Spontano se mi javi utrujenost... nisem še dobro spočit. Spontano začutim pekočino v prsih. Malo se posvetim telesu in sčasoma mine. Spontano mi pride na misel, da grem naslednjič na veliko lažji izlet. In še kaj. K sreči niso bile včeraj prave razmere za sestop, vprašanje je, če bi sploh zmogel. Večkrat sem se izogibal prespati v tej koči. Zakaj? V glavnem samo zaradi časa in mraza. Ampak bilo je lepo. V dolini me čaka še hoja po ravnem. Nekaj začutim na sebi, kot nekakšen pogled. Obrnem se in tam ni ničesar drugega kot Gora. Vsakič, ko se vračam, je tako. Kot nekakšen pozdrav. Tudi sam Mu pomaham v slovo. In se mu zahvalim za drobne namige, kako uspešno končati svojo na nek način nesmiselno hojo. TakolenahitroizprvenogePiko

Meni se prav to zdi pomembno. Vsak razume, kot mu je za razumeti. Ena trditev ima lahko več pomenov, četudi jo je pisec podal kot z enim pomenom. Zato sem pa samo napisal, kako sem razumel. Vsekakor sem dopustil še kakšno drugo možnost kot tisto, ki sem jo izbral. Odvisno, kaj kdo potrebuje.

Spomnim se, da se govoril s ciganko, ki je gledala nekam vstran. Sam nisem bil pozoren nanjo, pogleda nisem izostril na obrazu. Potem pa začutim, kako pravzaprav ona gleda v mene, čeprav ima oči obrnjene vstran... cigani se izogibajo, da jih pogledaš v oči tako ali tako.

Ne vidim povezave s temo o morali, ampak vprašanje, ki ni vprašanje, postavljeno na tak način, daje stavku rahlo drugačno vsebino. beseda namesto znaka ? daje celemu tekstu drugačen ton. Tako sem jaz bral. Tebi je padlo v oko pa oblika izključno?Ne vidim razloga, zakaj ne bi smel napisati off-topic. Sam sem razumel, da si ti napisal off-topic trditev, Kabi pa je razumel, da si o sami temi dejal, da je tema Morala off-topic. Vidiš, kakšna različna dojemanja imamo pri tvoji trditvi.

Če se mi da odgovorit? Hvala, ker sem lahko spet malo razmislil o tem. Po moje se je morala (oz. moralni zakoni) izoblikovala iz svetih spisov. Ves moralni kodeks več ali manj temelji na verskem kodeksu. Četudi gre za muslimane. Predpise oblikuje posvetna oblast, največkrat vlada, zakone pa potrjuje parlament (če gledamo SLO). Če so se nekoč "moralni zakoni" izoblikovali skozi stoletja in pilili, pa so se komu zdeli zato tudi zastareli, lahko samo ugotavljam, da je distribucija zakonov enormna, da se pišejo takorekoč po tekočem traku, predvsem pa se današnja oblast sklicuje samo na zakonodajo, ali so ravnali po zakonu ali ne, ko jim novinarji očitajo kako dejanje, ki naj ne bi bilo moralno. V smislu in pomenu bi naj bili podobni, ampak izvor se mi zdi čisto različen. (Ko so nedavno tega Bučka vprašali, kako to, da ima cija v vzhodnoevropskih državah taborišča, je odgovoril: tam nobenega ne mučijo in vse je po zakonu.) Tako kot vprašaš, bi ti pritrdil. Da ima na sebi nekaj svetega, nekaj kar pripada svetovnemu etosu. V nasprotju z zakoni, ki bolj ali manj urejajo predvsem materialne pravice in obveznosti. Takšno je moje mnenje in vse dobro, Mihela!

Danes zjutraj, (enkrat toliko) pred sončnim vzhodom:

Žal sem imel veliko premalo oliv, niti ene več od nič, korenja pa veliko, veliko več, kot ga omenjaš. Ampak recept je odličen, sem ga prebral. Korenje je bolj za volumen, ampak je vseeno pomemben dodatek. Tako sem korenje dal na cedilo in ga na hitro skuhal pod pritiskom pare. Zabelil v solato z olivčkom in limoninim sokom ter ga potem dokončno uničil. Tako je bilo in nič drugače. Lepo noč vsem nočkom. Korenje sem solil šele v solati. (Skoraj sem prebral solim med bruhanjem...)

Včeraj sem prebral v KanDeLar-ju nekaj zanimivih misli. Da ne bo vse pomešano, ampak povezano - tule je Povezava na domačo nalogo o Vilinskih simbolih Piko

Včeraj zvečer sem pomislil na diskusijo o Morali in Etiki. Kaj bi mi svetovala knjiga, katero znamenje se mi bo razkrilo? Nisem redni uporabnik knjige, a kadar jo odprem, vedno uživam v lepih mislih. Odprl sem Šel Kahaja, So-del-ovan-je, Po-vez-ovan-je. Eden od njegovih nasvetov je tudi tale: Nova znanost, ki je v domeni Mojstra modrosti Hilariona, bo združila klasične znanosti z notranjim znanjem, skritim v globinah človeka. Povezovala bo mistiko in analitiko, fizično dimenzijo z duhovno. V bližnji prihodnosti bo povezovanje znanj, stvari, ljudi, zamasli in energij odločilno za razvoj in duhovno rast civilizacije. http://vilinci.media-splet.net/albums/vilinci/Sodelovanje_EL_KAHAJA.thumb.jpg Potem se pomislil, kakšen nasvet bi ponudil Kabiju. Zaprem knjigo. Odprem jo ponovno na strani Spon-tan-ost, Igler Val. Nekam blizu... V uvodu med drugim piše: Razum je po svoji naravi nagnjen k tehtanju, razčlenjevanju, načrtovanju in kompliciranju. Če je umska plat naše osebnosti pretirano razvita in poudarjena, izgubimo stik s svojimi prvinskimi instinkti in vez z notranjim vodnikom ter ne moremo zaznavati toka energije, ki naj bi ji sledili za naše najvišje božansko dobro. Naše vedenje postane izumetničeno, ostrina ituicije otopi in znajdemo se v pasti slepil, zablod in scenarijev, ki se nikoli ne uresničijo tako, kot bi si želeli. (V nadaljevanju besedila je pa še nekaj misli, ki jih bom porabil sam). http://vilinci.media-splet.net/albums/vilinci/Spontanost_IGLER_VAL.thumb.jpg In vse dobro, kot pravi Mihela!

Ko smo že pri etiki in morali - v družbi je morale čedalje manj, etika pa je bila vedno prepuščena posamezniku samemu. Etiko razumem kot delovanje, ravnanje IZ sebe, ko pravilnost ali nepravilnost preverjam navznoter. Udeležba ali vpletenost drugih ljudi ne igra glavne vloge. Lahko ni nobenega zraven, pa še vedno lahko delujem neetično. Ko hodim sam samcat po naravi, se izgubi večina primerjav ali razmišljanj, kaj je moralno in kaj ni (če izključimo še vse stvari, ki so od drugih ljudi) in ugotavljam le, kaj je etično in kaj ni. Neetično se mi zdi preklinjanje boga itd. ne glede na to, če je še kdo zraven ali ni. Pri morali ponavadi potrebujem druge ljudi ali njihove stvari. Ravnanje do drugih oseb ali nekaj, kar je njihovo fizično, tudi duhovno itd. Ali je dejanje moralno, preverjam navzven. Če sem sam, ali je smiselno ugotavljati, ali je hoditi nag po stanovanju, ko me nihče drug ne vidi, nemoralno dejanje. Če bi hodil nag po cesti med ljudmi, bi bila drugačna ugotovitev. Sedaj pa napišem, zakaj mislim, da je čedalje manj morale. Pospešeno jo zamenjujejo zakoni in predpisi. Ne ugotavlja se šw izključno, ali je neko dejanje v skladu z zakonom. Ti pa se pišejo kar po tekočem traku. Zadnje čase se ob težkih novinarskih vprašanjih, postavljenim recimo Bučku, dobi odgovor - vse je po zakonu. Poglejte malo na Zakonodaja koliko zakonskih aktov se sprejema in za kakšne stvari. Presenečeni boste. Kaj nam ostane, se večkrat vprašam. Pravih receptov je toliko, kot ljudi. Mislim, da si mora vsak sam iskati svojo pot. Ne more biti ena sama pot dobra in pravilna. Četudi bi hodil po poti, ki jo že uporablja velika masa ljudi, je zame lahko še vedno dobra. Včasih grem rad po uhojeni poti malo drugače, kot je v navadi. Nekatere potke bodo šele uhojene... Katero potko tudi poskušam ubirati, pa napišem v nslednjem postu.