Če bi človek s svojim razumom bil sposoben zapopasti smisel svojega obstoja, in s tem tudi izvor in smisel boga, potem ne bi imel več smisla živeti. Vsekakor pa so vse teorije o razlagi nastanka sveta in življenja na njem posledica strahu pred nevednostjo, pred ne-smislom življenja. Bistvo je torej v iskanju smisla, ki pa ga nikoli ne bomo zapopadli, nikoli našli, oziroma ne bomo našli ultimativne resnice, vsak posameznik pa bo našel svoj smisel obstoja, nekdo v materializmu, drug v duhovnih iskanjih, tretji v fizičnih dosežkih..... ...največji problem pri iskalcih "resnice" je, da vse razumejo dobesedno, npr. če je bog ustvaril....kdo je potem ustvaril boga?.....vprašanje je malo naivno...namreč ideja o bogu je psihično dejstvo človeka, ki predpostavlja, da obstaja nekaj, česar človek s svojim razumom ne more dojeti, in to je najkrajše povedano, bit življenja. Človek se zaveda da živi, ne more pa s svojim razumom zapopasti skrivnosti življenja, kdo mu ga je dal, zakaj živi........zato je ideja o nekom ali nečem, ki je izven njega samega, ki presega njega samega, torej ideja o bogu, ena od razlag, ki niti ni tako zelo povezana zgolj z religijo, saj o bogu govorijo tudi znanstveniki, filozofi.....le da uporabljajo drugačne besede zanj. Vsi pa govorijo o delcu neznanke, o nedoumljivi biti...... ....zato je tvoje vprašanje Kdo je pa potem ustvaril boga? popolnoma ekvivalent Kdo je pa potem ustvaril nič, v katerem se je lahko zgodil veliki pok? Pa dobrodošla na forum.